Poročilo tabora za perspektivne alpiniste – Dolomiti 2016

Komisija za alpinizem PZS je tudi letos organizirala plezalni tabor za mlade perspektivne alpiniste, ki je potekal od 23. do 31. julija v Dolomitih - pod Marmolado. Čeprav je tabor zaznamovalo nestanovitno vreme, je zelo motivirana ekipa dolomitski teden (s pridihom Slovenije) dobro izkoristila.

Udeleženci: Maja Jereb, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Nejc Klemenčič, Žiga Oražem, Matic Košir, Miha Kern, Matija Volontar, Anže Klarič.

Vodji: Andrej Grmovšek in Nejc Pozvek

Potek tabora

Tabor, zaradi slabega vremena v Dolomitih, začnemo s plezanjem v Sloveniji. Večina navez se v soboto, 23. 7., odloči za plezanje v Steni. Zgodnejši opravijo z daljšimi smermi v zahodnem delu stene, popoldanski pa s smermi v Skalaškem turncu. Jegličeva in Jakličeva ta dan preplezata Lahovo v Vežici. Večerni zbor je v Kranjski Gori, od koder se drugi dan napotimo v Dolomite.

Nedelja je namenjena počitku in selitvi v kamp, kjer bomo domovali teden dni – Malga Ciapela pod Marmolado. Vreme se do večera izboljša, napoved pa ni obetavna, zato so prvi cilji temu podrejeni.

V ponedeljek, 25. 7., že v zgodnjem jutru napademo cilje okoli Piz Boeja. Klarič in Volontar presenečena nad svedri (in njihovo razdaljo) splezata do velike police v Sass Pordoi, od koder ju prežene nevihta, ostali plezamo v skupini Selle (Torre delle Meisules), kjer nas mestoma spremlja mokra skala – ta botruje tudi nekaj poletom in odstopom. Do avta v veliki večini pridemo pred dežjem. Vlažen večer in napoved v stilu prejšnjih dni narekujeta tudi cilje za torek, 26. 7. Znova se odpravimo v skupino Sella, malce le premešamo naveze in stene. Nekaterim jo zagode mokrota, drugi se borijo z njo tudi v dveh smereh, na koncu pa družno bežimo pred nevihtami, ki se zavlečejo pozno v večer.

V ranem sredinem jutru nekateri znova poskusijo proti Selli, a se kmalu vrnejo. Kratek presledek v deževju izkoristimo za obisk plezališča Capana Bill v bližini kampa. Kljub ploham se uspešno skrivamo pod rahlimi previsi. Fantje in dekleta pokažejo, da so iz pravega testa in vztrajno (ter precej uspešno) napadajo najtežje linije. Podobno velja za četrtek, ko je vreme še za odtenek slabše: nekateri počivamo, drugi obiščejo plezališče Malga Ciapela v neposredni bližini tabora, tretji dan izkoristijo za gorski tek, Mavhar pa zaradi službenih obveznosti odide proti domu.

Petek, 29. 7., končno prinese izboljšanje in (kot se izkaže zvečer) edini dan brez dežja. Večina že zgodaj odrine v Sello in Piz Ciavazes, dve navezi pa pod Marmolado. Do večera se vsi zberemo na koči Falier pod Marmolado in pripravimo na naslednji dan. V soboto, 30. 7., se nas vseh 11 s svitom odpravi pod steno. Eni prej, drugi kasneje, tretji pa ravno še pravi čas (z dnevom, a v nevihti) izplezamo na rob mogočnega ostenja po različnih smereh in variantah, Kern in Klemenčič pa se že pod veliko polico v steni velikodušno (in premišljeno) odločita, da nam v dolino raje prineseta vso opremo, ki smo jo pustili na koči. V poznih večernih urah v močni nevihti hitro popadamo v spalke. Nedeljsko dopoldne je klavrno (deževno), zato tabor zaključimo pod streho bara v kampu.

Nejc Pozvek



Ocena vodij tabora

Nejc Pozvek in Andrej Grmovšek

Kljub temu da je tabor zaznamovalo nestanovitno vreme, smo dolomitski teden (s pridihom Slovenije) dobro izkoristili. Relativno majhna ekipa (10 udeležencev) je bila zelo fleksibilna in predvsem motivirana. Vremenu navkljub skoraj ni bilo (kakor v preteklih letih večkrat) domotožja po slovenskih stenah. Mladi so se izkazali predvsem z visokim prostoplezalnim nivojem – kar je včasih predstavljalo nadstandard, danes postaja nekaj običajnega. Formo iz plezališč uspešno prenašajo tudi v zahtevne strme linije bolj ali manj resnih sten. Razveseljivo je, da novi val predstavlja relativno mlada, a že dokaj izkušena skupina, ki jo povezuje zelo dobro vzdušje in medsebojno razumevanje. Prav vsem udeležencem gredo čestitke za varno opravljene vzpone, izkazano suverenost in samostojnost – tudi v zahtevnih (tokrat predvsem vremenskih) situacijah. Le želimo si lahko, da bi skupina napredovala tudi skozi prihodnje tabore (ki jih ne bo manjkalo), se še razširila, krepila povezanost in kolektivni duh ter tako zrasla v ekipo, ki bo sposobna reševati najzahtevnejše alpinistične izzive.

(Pre)plezane smeri

Sobota, 23. 7. 2016

Ponedeljek, 25. 7. 2016

Torek, 26. 7. 2016

Sreda, 28. 7. 2016

Športno plezanje v plezališču Capana Bill in počitek.

Četrtek, 29. 7. 2016

Športno plezanje v plezališču Malga Ciapela in počitek.

Petek, 30. 7. 2016

Sobota, 31. 7. 2016

Miha Kern
Super teden. Ne vem, če sem že kdaj toliko plezal v tako slabem vremenu, toliko spal in se hkrati zabaval. Hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je bil tabor tak, kot je bil.

Matija Volontar
Sam sem bil na tovrstnem taboru prvič in res nisem vedel, kaj pričakovati. Zelo mi je bilo všeč, da so bili v skupini po večini enakovredni ali celo boljši plezalci od mene. Na ta način se lahko od njih (in oni od tebe) naučiš malenkosti, ki ti precej olajšajo čas v hribih. Vedno se lahko obrneš na vodji tabora za izbiro primernega cilja, nasvete, opremo ... Pozitivna stvar je tudi ta, da ni nobenih pričakovanj v smislu ocene, dolžine smeri. Pomembno je, da je volja. Predvsem pa je važno, da na taboru navežeš nove stike, da imaš tudi po koncu tabora vedno na voljo soplezalca.

Maja Jereb
Kljub ne ravno optimistični vremenski napovedi smo vsak dan izkoristili in splezali več krajših smeri v čvrsti skali. Presenetili so me pokončni raztežaji z odličnimi oprimki. Najlepši del tabora je bil zame zadnji plezalni dan, ko se nam je končno nasmehnila sreča in je vreme zdržalo dlje kot do dveh. Smer Don Quixote v steni Marmolade mi bo ostala v lepem spominu.

Marija Jeglič
Prvi večer smo krstili z obiskom lokalne veselice, vzdušje katere smo zapakirali v nahrbtnike in jih odnesli na tabor. Kljub neugodnim popoldanskim nalivom smo vseeno uspeli splezati kar nekaj lepih smeri in tako lahko rečem, da je bil tabor vsekakor uspešen.

Sara Jaklič
Dvanajst nadebudnih alpinistov se je konec julija napakiralo v avto in se odpeljalo via Dolomiti. Vreme ni bilo ravno odlično, vendar ob dobri hrani, glasbi in plezariji čas prav hitro mine. Hvala Andreju in Nejcu za dobre ideje, spodbudo in koristne nasvete. Naslednje leto obvezno ponovimo. :)

Žiga Oražem
Najboljši deževni tabor, na katerem sem bil. Na katerega zagotovo še pridem. Družba taprava. :) Plezali smo vsak dan! Nikogar ni motilo kapljanje, saj smo bili v zavetju dolomitskih smrek. Prihranjena nam ni bila niti Marmolada, zagotovo ena izmed najboljših skal in sten v okolici. Zagotovo se vračam in priporočam obisk vsem željnim vrhunskega plezanja.

Anže Klarič
Tabor je bil bomba, kljub temu da naju je vsak dan na vrhu dobila nevihta. Dobra družba in nasveti Nejca in Andreja so pripomogli k lažji izbiri ciljev. Moj prvi in zagotovo ne zadnji tabor.