Komisija za alpinizempetek, 13. december 2024
Stane Klemenc: Alpinizem, polarne avanture in vseživljenjsko raziskovanje #podcast
Stane je začel plezati pri 20-ih letih s kamniškimi in domžalskimi alpinisti. S številnimi odličnimi vzponi in z ZP Zajede v Šitah si je leta 1974 prislužil udeležbo na odpravi na Elbrus. Od tam ga je pot peljala na legendarni uspešni jugoslovanski odpravi Makalu 75' in Everest 79'.
Leta 1981 je vodil prvo slovensko društveno odpravo na Grenlandijo, kjer so preplezali številne nove smeri in opravili prve pristope na mnoge neosvojene vrhove, potem pa sta sledili uspešni odpravi na Fitz Roy leta 1983 in Cerro Torre leta 1985, kjer so splezali dve vrhunski kultni prvenstveni smeri. Na vseh treh odpravah je bil Stane vodja odprav.
Pot ga je vodila na najvišje vrhove vseh celin, kar mu je razen na Everestu tudi uspelo doseči. Kasneje je svojo avanturistično raziskovalno pot nadaljeval v ledenih prostranstvih Antarktike, Arktike, celinskega ledu J. Amerike in Sibirije.
Upokojil se je po 40 letih poklicnega ukvarjanja s fotografijo. Še danes deluje kot trener kajakaštva, gorski vodnik in fotograf. Je avtor ali soavtor fotografij v preko petdesetih knjigah in številnih koledarjih, svojo odpravarsko pot pa je v sliki in besedi zabeležil v monografiji Ledene sanje.
Teme, ki smo jih obdelali:
- Stanetovo padalstvo in kajakaštvo.
- Plezalni začetki.
- Prva odprava leta 1974 v Sovjetsko zvezo.
- Odprava Makalu 1975.
- Odprava Everest 1975.
- Prva slovenska odprava na Grenlandijo leta 1981.
- Težka preizkušnja čakanja na vrnitev v civilizacijo.
- Projekt: najvišji vrhovi celin in izkušnja na Carstensz Pyramid.
- Vodenje odprave na Fitz Roy leta 1983 in nova smer Hudičeva zajeda.
- Vodenje odprave na Cerro Torre leta 1985 in ponovno nova smer Peklenska Diretissima.
- Nova smer na najvišji vrh Antarktike in odprava na Severni tečaj.
- Kako poteka prečenja Severnega tečaja?
- Še več odprav na Severni tečaj.
- Poskus solo prečenja Antarktike.
- Samota, polarno učenje, »jadranje«.
- Prva turistična avtomobilska dirka v Sibiriji.
- Dirke severnih jelenov in snemanje filmov.
- Privlačnost ledenih arktičnih prostranstev?
| »Drugo noč se je zgodilo, da sem zunaj proti jutru slišal velik hrup. Vstanem, sem tako oblečen spal, ker nisem imel nič za pokriti in grem ven. Tank! Vojaški tank je prišel, brez kupole in predelan kot v avto dom, brez tankovske cevi. Pridejo trije možakarji ven, potem je še David prišel in sva jih vprašala, če greva lahko z njimi? Potem, ko je bilo dovolj rubljev sva pa šla z njimi. Dve noči in tri dni sva se z njimi vozila 550km po rekah s tankom do Chatange. Nepozabno doživetje. Vmes se je tank malo pokvaril, olja je pil več kot bencina.«
»V petih dneh, 10 do 12 ur smo hodili, smo prišli na Severni tečaj. Postavili smo tabor na tečaju, naredili nekaj slik in naslednji dan, ko smo se zbudili, smo bili 1,8 km bolj zahodno od tečaja. Čez noč se je premaknilo na zahod! Vsako noč se je premaknilo.« »Po devetih dneh je helikopter prišel. Imam sliko, ker sem slikal, kakšno veselje je bilo v bazi. Eden je v samih gatah prevale delal, eden je z daljnogledom gledal. Janko je mahal z bivak vrečo, da nas ne bi zgrešil, čeprav so piloti točno videli kje je baza, so videli vse!« »Na Grenlandiji smo prišli do hrane. Vedeli smo, da imamo skrčene želodce. »Fantje, malo hrane!« Vsak je prišel s svojim vozičkom iz trgovine. Piva nam niso dali, ker nismo imeli bonov. Sem hotel od enega Eskima kupiti bone, a je bilo tako drago, da sem si mislil: »pir je cnej' kot boni.« Potem sem ugotovil, kako prideti do bonov in je eden tekel v tisto pisarno po bone s potnimi listi in smo jih imeli preveč. Piva dovolj in sem se postavil pred trgovino. V petih minutah so vsi boni šli in smo imeli pivo plačano. So me takoj naučili, kako se dela posel.« »Jaz pa sem šel takrat pogledat proti C. Torreju, kjer gre pot, kako zgleda stena, ker sem imel željo še tisto videti. To je prišlo na vrsto 86'-ega (85/86) z najboljšo ekipo na Svetu takrat. Trem mušketirjem so se pridružili še trije najboljši: Pavle Kozjak, Slavko Svetličič in Peter Podgornik. To je bil team s katerim bi takrat na Svetu lahko naredil karkoli bi želel. Vse! In sem imel željo z njimi še kej narediti. Pa žal ni šlo!« |
Fotogalerija
Avtor: Osebni arhiv
