ponedeljek, 9. januar 2012

Dopolnjeno poročilo: Odprava Venezuela 2011/2012 se vrača s prvenstveno smerjo!

Objavljamo dopolnjen prispevek o odpravi Venezuela 2011/2012, ki se počasi vrača domov, predviden prihod domov je v nedeljo, 15. 1. 2012. Andrej Grmovšek, vodja odprave, nam je pisal, prav tako pa tudi Luka Krajnc:

9. januar 2012 - NAZAJ IZ DIVJINE:

"Luka je včeraj poklical iz Santa Elene de Uarien. Kot je bilo načrtovano, sta se včeraj z malim letalom vrnila iz divjine izpod sten Acopan Tepuia. Oba sta zdrava, polna vtisov in dogodivščin. V družbi mušic in komarjev, kač, velikanskih pajkov in drugega »zanimivega« živalstva sta 24 dni preživela v džungli ali na njenem robu, pod ali v stenah. Preplezati sta uspela kar 7 smeri, eno prvenstveno. Odlično!

Čeprav je najin odhod s Tanjo pomenil zanju velik logistični in avanturistični zalogaj, sta izziv opravila z odliko ter odpravo in »avanturo življenja« uspešno pripeljala proti koncu. Zdaj ju čaka še dolgotrajna pot do Caracasa, v nedeljo, 15. 1., pa se vračata domov."

Odprava, ki jo je podprla Planinska zveza Slovenije, je na pot krenila 8. decembra 2011 z beneškega letališča. Člani odprave ob vodji Andreju Grmovšku so bili Tanja Grmovšek (oba APD Kozjak Maribor), Matic Obid (AO Nova Gorica) in Luka Krajnc (AO Celje Matica). Andrej in Tanja sta se iz osebnih razlogov v Slovenijo vrnila predčasno.

Več: Predstavitev odprave Venezuela 2011/2012

Dopolnjen prispevek 9. 1. 2012 zvečer:
Prejeli smo tudi PRVO POROČILO o odpravi in preplezanem. Poročilo je pripravil Luka Krajnc:

Acopan Tepui - Venezuela 2011/2012

»V džungli, na njenem robu in v stenah nad njo sva bila 24 dni. Ko sta Tanja in Andrej Grmovšek odšla, nama nikakor ni bilo lahko, a vseeno menim, da sva vse skupaj do sedaj speljala odlično. Srečala sva strupene kače, pajke, nekaj opic, veliko ščurkov in ostalo golazen, ki je tam ne manjka. Ker nisva imela satelitskega telefona, bi se kakršenkoli problem sprevrgel v resno zadevo. Tudi v bližnji vasi ne morejo poklicati letala, zato sva bila ob plezanju in tudi na sploh zelo previdna.
Splezala sva več, kot sva sploh kadarkoli pričakovala in več kakor katerakoli odprava tam do sedaj. Splezala sva 7 smeri v Acopan Tepui, od tega eno prvenstveno in tri prve ponovitve.

Za boljše razumevanje sledijo tu vse smeri in opis načina:
16. 12. 2011, Hasta luego taurepan, (6c+, 300 m), na pogled (NP) (mešano svedri in trad)
18. 12. 2011, Gardineros de la grandes paredes, (7b, 300 m), NP (mešano svedri in trad)
20. 12. 2011, Italijanska smer, (6c, 300 m), NP (trad, par klinov na stojiščih), 1. ponovitev + dodan en raztežaj do vrha stene (ker so oni zaradi nesreče prekinili s plezanjem)
24. 12. 2011, Splezala 4 raztežaje nove smeri (NP) in fiksirala vrv
26. 12. 2011, Splezala še 3 nove raztežaje (1 padec na detajlu) do vrha
28. 12. 2011, Splezala celotno novo smer prosto. Varovanje v smeri na trad, brez svedrov, vse, kar sva pustila, je bilo 5 klinov in 3 zatiče za spust.
Poimenovala sva jo Miss Acopan, (7b, 250m), ocene po raztežajih pa so (5b, 6a+, 6c, 6c, 7a+, 7b, 7a+)

30. 12. 2011, El Placer de la Abstinencia, (7b+, 260 m), NP, trad, svedri le na sidriščih
3. in 4. 1. 2012, Purgatorio, (7b, 700 m, 20 raztežajev), NP, 1. ponovitev (Najdaljša smer v steni, svedri na sidriščih, drugače večinoma trad. Vse skupaj približno 15 svedrov za varovanje in približno 10 raztežajev od 6c do 7b)
6. 1. 2012, Takamajaka, (7a+, 300 m), NP, 1. ponovitev, mešano varovanje svedri + trad

To je to, vsak ima od naju ima le po en padec na celi odpravi, vse ostalo sva preplezala na pogled. Sva ponosna in vesela.«