Urban Ažman ali Urbi, kot ga kličejo prijatelji, je bil v letih 2000 in 2001 izbran za najperspektivnejšega slovenskega alpinista in 2001 nominiran za najboljšega alpinista. Z alpinizmom se je začel ukvarjati kot štirinajstletnik leta 1990 in bil v desetletju na devetih odpravah ter preplezal več kot trideset prvenstvenih smeri v Alpah, Pamirju, Andih in Himalaji.
Iskrivi in dobrodušni devetdesetletnik Rado Kočevar pripoveduje, kako so ga pred skoraj petinsedemdesetimi leti tako očarale gore, da je postal eden najboljših alpinistov svojega časa, ki s svojim nekajletnim intenzivnim delovanjem, velikimi plezalnimi uspehi in potem nenadnim zatonom predstavlja svojevrsten fenomen v zgodovini slovenskega alpinizma.
Kje je rob in kdaj ga prestopimo? Kako daleč lahko gremo, preden bo prepozno, preden povratek ne bo več možen, ne bo več varen? Kdaj se obrniti in kdaj ne? Vladimir Habjan se pogosto sprašuje, kje so meje varnosti v gorah. Kdor to ve, je umetnik in zmagovalec. Ko si nekje doma v fotelju, je lahko biti pameten. Tako začenja tudi kratko zgodbo Čez rob, ki je dala naslov knjigi z istim naslovom, v kateri predstavlja zahtevno prostovoljno dejavnost gorskih reševalcev.
Rado Kočevar je veljal za najmočnejšega in najbolj predanega plezalca prve povojne generacije, ki je v takratni alpinizem vnesla nekaj športnega duha, nov pristop k plezalnim problemom in predvsem drznost. Leta 1949 se je v zgodovino slovenskega alpinizma zapisal z zlatimi črkami, saj sta s Cirilom Debeljakom - Cicem preplezala Centralni steber v Dedcu in s tem premagala prvo smer zgornje šeste težavnostne stopnje pri nas. Pionirsko plezanje lahko podoživite v knjigi Tista lepa leta: Spomini Rada Kočevarja, ki sta jo soustvarila z Mojco Volkar Trobevšek.
V četrtek, 2. aprila ob 20. uri, ne zamudite zanimivega predavanja. Predavala bosta zakonca Štremfelj.
Držimo pesti, da bomo kmalu lahko spet planinarili, plezali in kolesarili, letošnja turnosmučarska sezona pa je najbrž žal končana. Takoj, ko bo mogoče, bodo planinske koče spet odprle vrata, postorili bomo najnujnejše na planinskih poteh in odprli plezališča.
Naslov cikla predavanj »Zgodbe iz izolacije« je malce hudomušno nastavljen. Po eni strani odseva trenutno stanje obvezne izolacije od službe in družbe. Po drugi strani pa predstavlja težnjo alpinista, ki stalno išče samoten svet v prvobitni naravi in »prostovoljno izolacijo«, v kateri so nastale tudi zgodbe, ki jih bomo poslušali.
Nestabilno vreme slabo vpliva na motivacijo za plezanje, saj bi neplezalne dneve rajši preživeli v stenah, kot na smučeh. Kljub vsemu sva uresničili cilje in uspeli preplezati tudi dve prvenstveni smeri, kar je bil tudi glavni cilj odprave, hkrati pa sva po dolgem času uživali na belih strminah v celem snegu.
"Skala, divja skala, kras gorenjskih gor. Skala, divja skala, ti vedno boš nam vzor. Trden kakor skala je slovenski rod, kvišku kakor skala vodi naša pot ..." zveni skalaška himna. Knjiga Trden kakor skala izpod peresa Petra Mikše in Elizabete Gradnik je prva zgodovinska monografija o Turistovskem klubu Skala, ki prinaša zgodovinski pregled delovanja tega elitnega slovenskega gorniškega kluba.
Planinska zveza Slovenije (PZS) še vedno poziva vse ljubitelje gora, naj se v trenutnih razmerah odpovejo aktivnostim v gorah in se ne izpostavljajo nepotrebnim tveganjem ter še dodatno obremenjujejo gorskih reševalcev in medicinskega osebja. Planinske koče, naravna plezališča in nekatere planinske poti po vsej Sloveniji so zaprti, zato naj se odločajo le za lažje sprehode v bližini doma in upoštevajo priporočila pristojnih. Gore jih bodo počakale, da ohranijo stik z njimi, pa jim je na voljo tudi spletna knjižnica S knjigo v gore, v katero PZS vsak dan doda kakšno brezplačno knjižno ali videovsebino oz. članek iz Planinskega vestnika, za pridobivanje planinskega znanja je vzpostavila spletno Malo šolo planinstva.
Komisija za alpinizem