Poročilo Fournel 2008

Vesel sem bil potrdila, da se bova z Juretom udeležila letošnjega (že 17. srečanja) lednih plezalcev v francoskem L'Argentieru la Bessee.

Ko s pomočjo navigacije le parkirava avto pred dvorano, kjer se je dogajalo »notranje« srečanje plezalcev in predstavitve naj blagovnih znamk tega cirkusa ... ugotoviva, da se je zgoden odhod od doma obrestoval; imela sva čas še isti dan potipati led v najbližji dolini Argentiera.
V dolini Freissinieres se kar nisva mogla nagledati zimske pravljice, ki jo je skovala narava. Dneva je bilo še za približno tri urice in bilo se je treba hitro obrniti, da sva začutila pod udarci cepina in derez tisto za kar sva prišla v ta raj.
Drugi dan se nismo zbudili v takšno jasnino kot dan poprej. Iz sivega neba je že rahlo naletavalo. Ko smo pa z organiziranim prevozom prišli v »glavno« dolino Fournel, ki je tod ena najbolj bogata s slapovi, je bila dodobra obdarjena z novozapadlim snegom, ki ga tisti dan ni in ni hotelo biti konca. Z Juretom sva se zato odločila za eno izmed klasik te doline - slap Davidoff, ki je res ponujal uživaško plezarijo. Škoda le, da zaradi obilice snega in nevarnosti plazov je bil najin prvi dan plezanja v tej dolini hkrati tudi zadnji v tem terminu.

Tretji dan so organizatorji zaradi nevarnosti plazov zaprli obe glavni dolini (Fournel in Freissinieres) in nas zapeljali v uro proč oddaljen kraj Ceillac, kjer nas je kar nekaj tisti dan uživalo v istoimenskem sektorju, ki ponuja par lepih miks smeri.

Ne morem, da ne omenim še odlične organizacije, ki zasluži same superlative. Zares se ti hitro porodi vprašanje, ki je hkrati odgovor: ni dvoma zakaj je festival že sedemnajsti po vrsti.

Lepo je bilo zreti vedre obraze kakih par deset plezalcev iz več evropskih držav, ki komaj čakajo na novo srečanje naslednje leto. V večini domačini, ki največ pripomorejo k samemu srečanju z žarom živijo in hrepenijo po takem dogodku, kar je občutiti na vsakem koraku.
In tu nemorem mimo vprašanja, ki se je prav gotovo porajalo po glavi še kateremu izmed gostov, zakaj neki ne vzklije več takih in podobnih srečanj tudi drugod? Verjetno tudi tam od koder je plezalec prišel.
Vedeti pa moramo, da so prireditev vsaj finančno pokrili domači PETZL in na nekem istem nivoju dobro »stoječe« blagovne znamke, ki jim je tudi njim samim interes, da se stvar nadaljuje iz leta v leto.

Četrti dan sva zgodaj krenila proti domovini, da sva se za par uric ustavila še v votlini nad dolino Landro blizu Dobbiacota.
Ko se je že dan počasi nagibal h mraku in mi je potem uspelo še prosto zlezti na rob votline je v kriku mojega glasu bilo zaznati veselje sanjskega vikenda, ki mi ne bo nikoli ušel iz spomina. Zagotovo!

Srečanja v francoskem Fournelu, ki je bil od 9. do 13. januarja 2008, sva se udeležila: Jure Juhasz (AO Novo mesto) in Dejan Koren (DuMo, AO Vipava).

Preplezane smeri:
1. dan: Madame Tape Dur (II/4, 120 m)
2. dan: Davidoff (II/4+/5, 200 m) z vmesno varianto po sistemu sveč (II/6, 20 m)
3. dan: Ceillac: Prends moi sec! (II/M7+, 20 m), Sodomice (II/M6+/M7, 20 m),
            No 5 (II/M6+/M7, 20 m) in No 6 (M8, 20 m).
4. dan: Val di Landro – La Via e Bella (M11) – Dejan prosto.
    Dejan vse prosto NP, Jure pa Sodomice in No 5 z RP.

Zahvala gre Komisiji za alpinizem pri PZS za kritje stroškov prevoza in bivanja v L'Argentieru in seveda Aljažu Anderletu (Mammut, Petzl-Charlet), ki je bil na srečanju kot član Petzl teama in nama je pomagal z obilico koristnih informacij.