.jpg)
V širših alpinističnih krogih še vedno velja miselnost, da se na takih taborih veliko pričakuje in da je za te tabore potrebno biti izkušen plezalec. Ravno obratno. Za prijavo na tabor je zaželen status alpinista, nek spodoben plezalni nivo in veliko motivacije. Ko sva z Žigo prvi večer udeležencem to razložila se je celotna atmosfera sprostila in tabor se je lahko začel.
Cilj akcije je bil preplezati stene t.i. zadnjih treh problemov Alp. Severnih sten gora Eiger, Matterhorn in Grandes Jorasses. Ugodne razmere za plezanje sta imela Anja in Andrej le v Eigerju, medtem ko je bila stena Matterhorna presuha za zimski vzpon, Grande Jorasses pa, ravno obratno, polna svežega snega predhodnega tridnevnega sneženja. A akcije nista zaključila – račun bosta predvidoma poravnala še letos.
Luka Stražar in Tom Livingstone sta prišla na idejo, da bi organizirali izmenjavo angleške in slovenske ekipe alpinistov, kjer bi nam najprej Angleži predstavili slovito plezanje na Škotskem, nato pa bi jim še mi vrnili uslugo in jih gostili v Sloveniji. Ideja je začela pridobivati vedno več interesentov in po enem tednu na Škotskem lahko rečem, da je uspela v polnem pomenu besede!
Letošnja krona plezalne sezone Slovenske mladinske alpinistične reprezentance predstavlja skoraj mesec dni dolga odprava v Peru. Šesterica mladih alpinistov išče cilje in drzne vzpone v gorah nad mestom Huaraz. Objavljamo kratka vmesna poročila.
Cilj skupnih treningov, ki smo jih poimenovali "mini akcije" je predvsem v druženju in s tem ohranjanju ekipne zavesti in predvsem motivacije. Za zdaj jih izvajamo tedensko po en ali največ dva dni. Ideja se je porodila kot alternativa večjim akcijam, ki so trenutno že od oktobra odpovedane zaradi pandemije pri nas in po svetu.
Dobro vreme in motiviranost vseh članov je omogočilo, da so fantje preplezali tri zahtevne alpske smeri in opravili en resen poizkus. Blaž, ki se je akciji pridružil kot gost, je izkazal več kot zadostno mero zagnanosti za nadaljnjo delovanje znotraj SMAR-a. Akcija je bila tudi dobra popotnica za načrtovano julijsko odpravo.
Cilj skupnih treningov, ki smo jih poimenovali "mini akcije" je predvsem v druženju in s tem ohranjanju ekipne zavesti in predvsem motivacije. Za zdaj jih izvajamo tedensko po en ali največ dva dni. Ideja se je porodila kot alternativa večjim akcijam, ki so trenutno že od oktobra odpovedane zaradi pandemije pri nas in po svetu.
Cilj skupnih treningov, ki smo jih poimenovali "mini akcije" je predvsem v druženju in s tem ohranjanju ekipne zavesti in predvsem motivacije. Za zdaj jih izvajamo tedensko po en ali največ dva dni. Ideja se je porodila kot alternativa večjim akcijam, ki so trenutno že od oktobra odpovedane zaradi pandemije pri nas in po svetu. Po prvih štirih srečanjih v januarju lahko z gotovostjo rečem, da so srečanja na vse nas vplivala zelo pozitivno in ta način skupnih treningov bomo po vsej verjetnosti obdržali tudi kasneje, ko se bodo stvari normalizirale, le frekvenco le teh bomo verjetno nekoliko zmanjšali.
Kot, na žalost, večino stvari letos, tudi akcije SMAR-a narekuje virus covid-19. Prvotna lokacija (plan A) za akcijo je bila Črna Gora, ki smo jo zaradi virusne situacije en mesec prej spremenili na Raetikon (plan B). En teden pred odhodom pa je Raetikon in naše upe na strmo plezanje v kompaktni skali pokril sneg. Torej plan C, Verdon, z dodatkom Annota, kjer bi utrdili svoje znanje gvozdenja okončin. Plan D je le uspel - v italijanskem Cadareseju.
Na dan začetka akcije so oblasti, zaradi podiranja ledenika, zaprle dolino Val Ferret. Tako smo si morali takoj najti nov kamp nižje v dolini. Temperature so bile zelo visoke, kar je precej vplivalo na utrujenost in hitrost plezanja. Fantje so bili vseeno zagnani in zelo motivirani. Naveze so dobro prilagodile cilje vremenskim razmeram, zaradi česar nam je uspelo uresničiti zastavljene plezalne cilje.
