Letošnja krona plezalne sezone Slovenske mladinske alpinistične reprezentance predstavlja skoraj mesec dni dolga odprava v Peru. Šesterica mladih alpinistov išče cilje in drzne vzpone v gorah nad mestom Huaraz. Objavljamo kratka vmesna poročila.
Cilj skupnih treningov, ki smo jih poimenovali "mini akcije" je predvsem v druženju in s tem ohranjanju ekipne zavesti in predvsem motivacije. Za zdaj jih izvajamo tedensko po en ali največ dva dni. Ideja se je porodila kot alternativa večjim akcijam, ki so trenutno že od oktobra odpovedane zaradi pandemije pri nas in po svetu.
Dobro vreme in motiviranost vseh članov je omogočilo, da so fantje preplezali tri zahtevne alpske smeri in opravili en resen poizkus. Blaž, ki se je akciji pridružil kot gost, je izkazal več kot zadostno mero zagnanosti za nadaljnjo delovanje znotraj SMAR-a. Akcija je bila tudi dobra popotnica za načrtovano julijsko odpravo.
Cilj skupnih treningov, ki smo jih poimenovali "mini akcije" je predvsem v druženju in s tem ohranjanju ekipne zavesti in predvsem motivacije. Za zdaj jih izvajamo tedensko po en ali največ dva dni. Ideja se je porodila kot alternativa večjim akcijam, ki so trenutno že od oktobra odpovedane zaradi pandemije pri nas in po svetu.
Cilj skupnih treningov, ki smo jih poimenovali "mini akcije" je predvsem v druženju in s tem ohranjanju ekipne zavesti in predvsem motivacije. Za zdaj jih izvajamo tedensko po en ali največ dva dni. Ideja se je porodila kot alternativa večjim akcijam, ki so trenutno že od oktobra odpovedane zaradi pandemije pri nas in po svetu. Po prvih štirih srečanjih v januarju lahko z gotovostjo rečem, da so srečanja na vse nas vplivala zelo pozitivno in ta način skupnih treningov bomo po vsej verjetnosti obdržali tudi kasneje, ko se bodo stvari normalizirale, le frekvenco le teh bomo verjetno nekoliko zmanjšali.
Kot, na žalost, večino stvari letos, tudi akcije SMAR-a narekuje virus covid-19. Prvotna lokacija (plan A) za akcijo je bila Črna Gora, ki smo jo zaradi virusne situacije en mesec prej spremenili na Raetikon (plan B). En teden pred odhodom pa je Raetikon in naše upe na strmo plezanje v kompaktni skali pokril sneg. Torej plan C, Verdon, z dodatkom Annota, kjer bi utrdili svoje znanje gvozdenja okončin. Plan D je le uspel - v italijanskem Cadareseju.
Na dan začetka akcije so oblasti, zaradi podiranja ledenika, zaprle dolino Val Ferret. Tako smo si morali takoj najti nov kamp nižje v dolini. Temperature so bile zelo visoke, kar je precej vplivalo na utrujenost in hitrost plezanja. Fantje so bili vseeno zagnani in zelo motivirani. Naveze so dobro prilagodile cilje vremenskim razmeram, zaradi česar nam je uspelo uresničiti zastavljene plezalne cilje.
Predvideno petdnevno akcijo so skrajšali na vikend, za kar jim je bilo vsem žal. Pa vendar pravijo, da so se vseeno vsi naplezali tudi v dveh dneh.
Najbolj od vsega nam je zagodlo slabo vreme in velike količine zapadlega snega. Prvi dan je bila napoved kolikor toliko stabilna, nato pa so bile skoraj vsak dan padavine, ki so nam onemogočile uspešno plezanje tudi v oknih lepega vremena.
Najboljša je bila tista, ko sta se dva nadobudna klajmberja podala v puščavo, seveda z beduinskim vodnikom, ki ju je usmeril do prave stene. Kot pravi Slovenec boš seveda steno in sestop zmogel v parih urah. Noro plezanje po peščenjaku, ki pa ni vedno najtrši, pa zadevo podaljša, zato pa je avantura toliko boljša, vredna vriskanja. To moraš it plezat, ful dobr! Itak. No, še dobro, da ju je pod steno čakal beduin, ki je zakuril ogenj in jima osvetljeval abzajle tam, 300 m višje. Sta pa vsaj imela topel čaj na dnu.
