sreda, 2. marec 2022
Plezanje na Škotskem | mix SMAR-ove akcije in tabora za perspektivce zadetek v polno
- Akcija: Škotska 2022
- Trajanje akcije: 13. - 20. februar 2022
- Člani akcije: Bor Levičnik (vodja) in udeleženci Marija Jeglič, Sara Jaklič, Anja Petek, Gašper Pintar, Domen Košir in Andrej Jež
Pot se je začela na letališču v Trevisu, kjer smo se na letalo proti Edinburghu podali Sara, Marija, Anja, Andrej, Gašper, Domen in jaz. Takoj, ko smo prvič stopili na škotska tla smo občutili veter, nizke temperature in dež/sneg, ki so bili naši glavni spremljevalci cel teden. Po manjših zapletih z rentacarjem smo se kmalu peljali proti Aviemoru z mislijo »levi pas, to je špas!«. Tam nas je pričakala angleška ekipa in že pred večerjo smo se zmenili za naslednji dan.
Vsak, ki je že nekaj časa v plezanju, je zagotovo slišal za zimsko plezanje mix-ov na Škotskem. Kljub zelo nizkim stenam (okoli 100 metrov) in majhnemu številu raztežajev (okoli 3) te tovrstno plezanje zaposli za cel dan. Med Angleži velja močna etika tradicionalnega plezanja, kjer se pleza izključno na premična varovala. Sneg in ponekod tudi led pa dostikrat oteži nameščanje varoval, saj friendi slabo držijo v poledenelih počeh, tako se na Škotskem poleg normalnih premičnih varoval uporabljajo tudi hexi, ki so v resnici samo zelo veliki zatiči. Poleg stroge etike glede tipa varoval pa imajo še dodatno pravilo, da se ne pleza, če je stena čisto suha/ni v njej nič snega. To je velik faktor, ki doda k dolgotrajnosti vodenja raztežaja, saj je treba velikokrat sčistiti sneg in led iz pok, da lahko napreduješ. K vsemu temu navržemo še Škotsko vreme in ni čudno, da za 30 metrski raztežaj vodeči porabi med eno in dvema urama.
Prve dni smo z ekipo preživeli uvajanje v bližnjih stenah Coire an Lochain, kjer smo zelo hitro umirili ego glede nizke višine smeri. Narediš si plan za 3 smeri, nato pa že po dveh raztežajih gledaš koliko ur je še do zahoda. Večino časa smo plezali v mešanih navezah z angleško ekipo, kjer smo kmalu videli razliko med našim in njihovim stilom plezanja. Njihov je bil po mojem mnenju manj konzervativen kot naš, saj padci v zimi pri njih niso nič pretresljivega oziroma nenavadnega. Morda nam je to dalo tudi večjo motivacijo za hitrejše in bolj suvereno premikanje. Za razliko od naših hribov je tudi oprema v veliko primerih zanesljivejša in hook-i za cepine boljši oziroma pogostejši, kar da plezanju dodaten užitek. Le tega pa dostikrat kvari tradicionalno škotsko vreme, ki nam je na novo definiralo, kaj pomeni plezati v vremensko slabih razmerah. Pogovori o vremenu so bili vedno zabavni, saj so Angleži rekli na neki točki, da bo jutri lepo vreme. Ko smo jih vprašali, če bo sonce, so odgovorili, da bo veter pihal samo 40-50 km/h in da ne bo skoraj nič snežilo.
Na koncu tedna smo se odpravili še v Beinn Eighe, ki so ga oglaševali za boljši »crag« kot Ben Nevis. Kakšna ura in pol vožnje do koče, ki je spominjala na popoln kraj za snemanje grozljivke. V naslednjih dveh dnevih smo plezali za odtenek daljše smeri v čudovitem ambientu škotskih gričev, jezer in čudovite pokrajine.
To je bila prva akcija, ki je bila akcija, ki je v obliki nekakšne mešanice med smarovsko akcijo in taborom za perspektivne alpiniste. Menim, glede na opažanje in izkustvo celega tedna, da je tovrsten način prirejanja akcij zelo uspešen in ima smisel nadaljevati, saj je bilo vzdušje ekipe bolj sproščeno (zahteva manjšo predanost kot intenzivno celoletno udejstvovanje), motivacija je večja (udeleženci so se morali prijaviti na razpis in si posledično še bolj želeti iti na akcijo), boljša je dinamika skupine (skupina ni ustaljena, tu še faktor spoznavanja novih soplezalcev).
Za konec bi rad pohvalil celotno ekipo, saj so vsi pokazali veliko mero motivacije, ki se je nalezla med vse. Po enem tednu lahko rečem, da je bil ta način organizacije akcij velik uspeh, saj so člani združevali zadostne izkušnje in veliko motivacijo/voljo do plezanja oziroma odhoda na akcijo. Naključna nova začasna ekipa pa je tudi prinesla svežino, ki je na takšnih tripih več kot zaželena. V naslednjem letu imamo namen vrniti gostoljubje in razkazati Angležem še Slovenijo in naše, za odtenek višje gore.
Kronološki potek akcije
- 13. februar: Bor, Andrej, Sara in Domen let v Edinburgh
- 14. februar: plezanje v Coire an lochain/Anja, Marija, Gašper let v Edinburgh
- 15. februar: plezanje v Coire an lochain
- 16. februar: plezanje v Coire an T-sneachda, Coire an lochain
- 17. februar: plezanje v Jenga Buttress
- 18. in 19. februar: plezanje v Beinn Eighe
- 20. februar: potovanje domov
Opravljeni vzponi
- 14. februar:
- Savage Slit, V/6, 80, Coire an Lochain, Andrej Jež, Domen Košir, Tim Exley
- The Hoarmaster, V/6, 60, Coire an Lochain, Andrej Jež, Domen Košir, Tim Exley
- Fallout coner, VI/7, 70, Coire an Lochain, Bor Levičnik, Will Lewallen
- Savage Slit, V/6, 80, Coire an Lochain, Bor Levičnik, Will Lewallen
- Torquing Heads, VI/8, Coire an Lochain, Sara Jaklič, Tom Seccombe
- 15. februar:
- Ventriloquist Auricle, Coire an Lochain, VI/7 (A0), 90, Domen Košir, Will Lewallen
- Daddy Longlegs (poskus) VIII/9, 70, Coire an Lochain, Bor Levičnik, Tim Exley
- Fallout Corner, VI/7, 70, Coire an Lochain, Andrej Jež, Matt Glenn
- The Migrant Ewen B., VI/6, 90, Coire an Lochain, Andrej Jež, Matt Glenn
- The Migrant, VI/7, 95, Coire an Lochain, Anja Petek, Marija Jeglič, Sara Jaklič
- Ventricle, VII/8, 95, Coire an Lochain, Gašper Pintar, Tom Seccombe
- 16. februar:
- The melting pot, V/7, 90, Coire an T-Sneachda, Domen Košir, Tim Exley
- Fluted Buttress Direct (poskus), IV/4, Coire an T-Sneachda, Andrej Jež, Sara Jaklič
- Fallout corner, VI/7, 70, Coire an Lochain, Anja Petek, Marija Jeglič
- 17. februar:
- Cha-No Jenga Buttress, IV, 70, Cregain Coire, Anja Petek, Tom Seccombe, Joe Brindley
- 18. februar:
- Sundance (poskus), VIII/8, 95, Far East Wall, Bor Levičnik, Gašper Pintar
- Kami-kaze, VI/7, 100, Far East Wall, Domen Košir, Tim Exley
- Bombs away, VI/7, 70, Fuselage Wall, Marija Jeglič, Sara Jaklič
- 19. februar:
- Shang-High, VII/7, 120, Eastern Ramparts, Domen Košir, Tim Exley
- Blood, Sweat and Frozen Tears, VIII/8, 100, West Central Wall, Gašper Pintar, Tom Seccombe
- Torquing Heads, VI/8, Coire an Lochain, Anja Petek, Marija Jeglič, Andrej Jež
Vtisi udeležencev in udeleženk:
- Anja Petek: Preden sem oddala prijavnico za tabor Škotska, sem imela pomisleke ali ja ali ne, sem sploh primerna ali ne... Po brci v rit, sem se prijavila na tabor in moj komentar na izzid se glasi nekako takole: »'Vzemi vse kar ti življenje ponuja, če te ob tem odločitev vsaj malo pomirja in prijetno vznemirja«. Ta tabor je bil izjemno poučen. Na Škotskem sem bila drugič in vtis glede čudovite narave in odprto mislečih ljudi, se je samo še bolj potrdil. Kar se samega plezanja tiče, razmer in škotske zime, bi bila zelo prikrajšana, če tega nebi izkusila. Škotska zima in način plezanja mi nista dala samo vetra in nohtajočih rok, temveč tudi spoznanje, da mi ta miks različnih dejavnikov odgovarja in da prav za prav ti dejavniki niso tako zelo moteči kot se morda zdijo na prvi vtis. Želela bi si, da bi imeli večkrat možnost plezanja v le 100-metrskih smereh, kjer te iskanje primernih hookov in čiščenja smeri za nameščanje dobrih varovanj zaposlijo za cel dan!
- Domen Košir: Zelo sem vesel da sem bil del tabora na Škotskem. S skupino Angležev smo se zelo dobro razumeli in mislim, da se bom z nekaterimi še kdaj navezal na vrv. Plezanje mi je bilo všeč, v stenah smo bili praktično vsak dan. Hvala KA za organizacijo in podporo na taboru!
- Gašper Pintar: Preživeli smo teden dni v škotskem višavju, imeli smo srečo s plezalnimi razmerami. Vendar: to je daleč od definicije dobrih razmer, kot jih poznamo doma. To je bil moj najbolj deževen oz. snežen plezalni trip, na katerem pa se je intenzivno plezalo! 4 preplezane oz. poskušane smeri v najrazličnejših možnih vremenskih pogojih, vse pa strme in zahtevne v brezkompromisnem stilu. To je morda največ vredno pri taki izkušnji: drugačen pristop k plezanju, drugačna skala, drugačni izzivi, soočenje s plezanjem, v katerem absolutno nisi udomačen. Vse je bilo novo in širilo obzorja. Mislim, da take priložnosti pripomorejo veliko k naši polivalentnosti v plezanju. Zahvala gre britanski ekipi za dobro družbo, napotke in skupaj preplezane smeri. Prav tako naši skupini za dobro voljo in motivacijo. Posebej hvala Luku in Boru za vložen trud v organizacijo izleta!
- Andrej Jež: Po dolgem času sem se ponovno prijavil na tabor, ki je bil organiziran s strani PZS in prav veliko bi zamudil če se ne bi. Saj je bilo dogajanje skozi celoten tabor pestro in zabavno hkrati, samo plezanje pa prava poslastica. Tokrat nam je bilo Škotsko vreme naklonjeno in smo lahko plezali kolikor so nam le dale moči. No seveda spremenljivega in vetrovnega vremena ne bom pozabil prav tako ne zabavne družbe. Zahvalil bi se tudi Boru za odlično organizacijo in seveda ostali ekipi za res odlično preživeti teden.
- Sara Jaklič: Škotska po petih letih zopet ni razočarala. Sodelovanje dveh ekip v kombinaciji s tipičnimi škotskimi vremenskimi razmerami je doprineslo k še eni dobri izkušnji plezanja tehnično zahtevnih (in k sreči krajših) zimskih kombiniranih smeri. Na tem mestu gre velika zahvala Planinski zvezi Slovenije, ki nam zagnanim plezalcem vsako leto finančno omogoča tovrstno uživaštvo. Naj bo poročilo akcije spodbuda mlajšim generacijam plezalcev, da se tudi sami prijavijo na katero izmed njih.
- Marija Jeglič: Vesela sem, da sem se udeležila tabora. Predvsem je name pustilo vtis navezovanje v nove, odlične naveze, v katerih verjamem, da bom še kam zaplezala. Imeli smo srečo z vremenom in razmerami v stenah, pa tudi s Škoti in nastanitvijo. Lahko rečem, da je tabor dobil 13 točk od 10.
- Bor Levičnik: Pa smo spet pri koncu še ene odlične akcije in zdaj je čas, da se spočijemo in pospravimo teden doživetij v par stavkov. Iskreno sem odhajal domov s Škotske z mešanimi občutki, saj sem drugi dan imel smolo s padcem na polico. Bolečina v rebrih je žal vztrajal še cel teden in tako nisem imel od plezanja toliko, kot sem hotel. Poleg tega sem se čutil kot vodja, da moram dodatno motivacijsko potiskat še ostale naprej, na pol polomljen pa sem to bolj težko počel. Tukaj pa je res prišla do izraza motivirana in zrela ekipa, saj so vsi po malem motivirali še ostale in tako je bila cel teden prisotna odlična energija, kar pri plezanju v slabem vremenu ni tako samoumevno. Skratka če zamižim poškodbo, sem se imel super in navkljub malo vzponom dobil škotsko izkušnjo. Zahvalil bi se Planinski zvezi Slovenije za podporo in še enkrat ekipi za top teden! :)
- Tom Livingstone: It was great to welcome you to the unique type of climbing in Scotland in winter.
Sharing partners, motivation and knowledge, we spent a few days in the east of the country (the Cairngorms, predominately at Coire an Lochain), before a few days in the famous North West (Beinn Eighe).
Overall, we enjoyed good mixed and ice conditions, but sometimes they were tricky because of the rime ice on the cliffs and verglas in the cracks. The weather was mixed (in true Scottish style!) which usually means strong winds, poor visibility and heavy snow. We did get a few nice days towards the end of the week. I was very impressed with how quickly all the Slovenians adapted to the climbing here, and dealt with the weather. We had a lot of laughs and beers, and really enjoyed hosting them. I think there were some strong partnerships made, too. Thanks!
Zapisal Bor Levičnik,