Lednoplezalni tabor UIAA | v šestih dneh smo plezali v sedmih dolinah

Slovenci smo redni gosti UIAA lednoplezalnega tabora v Guillestru, ki ga že 22 let organizira Christian Biard (Bibi) s pirenejskega kluba Club Alpin Toulouse. Tudi letos ni bilo nič drugače.

• Akcija: UIAA mednarodni zimski plezalni tabor za mlade
• Lokacija in trajanje: Guillestre, 20. - 26. februar 2021
• Člani akcije: vodja Gregor Šegel in člani Lara Nikolič, Peter Borič, Benjamin Ocepek

Namen tabora je osvajanje lednoplezalnih veščin, udeležujejo pa se ga ekipe iz celotne Evrope. Kljub velikemu številu prijavljenih so nam letos izjemoma ponudili 5 mest, a smo zaradi poškodbe enega od udeležencev pustili doma. Ledne razmere so francozi ocenili za slabe, a ledu je bilo več kot lani, torej za nas več kot dobre! V šestih dneh smo vsi skupaj plezali v sedmih različnih dolinah, plezalski cilji pa so letos bile daljše ledne in krajše mešane smeri.

Z enim avtom smo se 20. februarja odpravili v Guillester (Francija).
Prvi plezalski dan smo plezali v dolini Cervieres, ki ga odlikujejo kratke, a težavne mešane smeri z dobrim varovanjem, letos pa je bila narejena tudi sveča, ki ponuja težavnost WI6. Dan je dodatno zaznamoval prihod helikopterja, ki je pobral enega od francoskih plezalcev, saj si je ob padcu poškodoval gleženj.
Kri je spet tekla zvečer, ko se je član iste ekipe nezavidljivo poškodoval ob odpiranju steklenice (soka).
Drugi dan smo v slapu Crevoux plezali krajše ledne smeri težavnosti od WI4 do WI5+. Novozapadli sneg je otežil vožnjo, dan v lepih raztežajih pa je minil kot bi trenil.
Tretji dan smo se zapeljali v za slovensko ekipo novo področje - Vallée du Fournel. Naveza Ocepek-Borič je tam naredila po mojem mnenju najboljši vzpon tabora. Podala se je v najdaljšo ledno smer v celotni dolini. Colosse de Rhodes meri kar 700 metrov in v najtežjem raztežaju nosi oceno WI5. Na vrh smeri sta priplezala v zavidljivih sedmih urah in z mrakom sestopila v dolino. Naveza Šegel-Nikolič-Biard je splezala smer Les nains des Ravines (WI4, 350 m). Riba, ki nam je bila postrežena za večerjo je bila sicer dobra, a premajhna, zato smo barbarsko izpraznili zaloge čipsa, sira in čokolade, v kuhinji pa pokradli še kruh.
Četrti dan smo določili za počitek in plezali večraztežajne slapove v dolini Ceillac.
Na zadnji lednoplezalski dan tabora, smo se razdelili na dve lokaciji. Naveza Borič- Ocepek je v dolini Freissinieres plezala slap Impatience. Naveza Nikolič- Šegel pa plezala ledne, mešane in drytooling smeri v družbi organizatorja tabora Christiana Biarda v Aiguilles. Kot se spodobi je bil zadnji večer glasbeno obarvan. Po vrsti, sedaj že tradicionalnih pesmih na kitaro, z bučno spremljavo občinstva, smo nadaljevali s karaokami, kjer je celotna ekipa pokazala, da ima več kot le en talent.
Na dan odhoda smo vstali zgodaj in dan izkoristili za drytooling v lepem ambientu in previsnih smereh, ki jih ponuja La Roche de Rame. Isti večer smo spali doma.



Kronološki potek tabora:

• 20. februar: prihod v Guillestre
• 21. februar: plezanje mešanih in lednih smeri enoraztežajnih smeri v Cervieres
• 22. februar: plezanje enorastežajnih slapov v dolini Crevoux
• 23. februar: dolge ledne smeri Vallée du Fournel
• 24. februar: plezanje večraztežajnih slapov v dolini Ceillac
• 25. februar: Vallée du Freissinieres in Aiguilles
• 26. februar: drytooling: La Roche de Rame

Opravljeni vzponi:

• 21. februar: Cervieres
  • Cascade du Bourget, WI4, 40 m - Benjamin, Peter, Gregor, Lara
  • Aux lames citoyens levi, WI+, M5+, 30 m - Peter, Gregor
  • Aux lames citoyens desni, M6, WI5, 30 m - Gregor
• 22. februar: Crevoux, plezanje enorastežajnih smeri med WI4 in WI5+
• 23. februar: Vallée du Fournel
  • Colosse de Rhodes, WI5, 700 m - Peter, Benjamin
  • Les nains des Ravines, WI4, 350 m - Lara, Gregor, Coralie Biard
• 24. februar: Ceillac
  • Sombre heros, WI5, 100 m - Lara, Gregor, Benjamin, Peter
  • Y, desni krak, WI3+, 250 m - Lara, Gregor, Benjamin, Peter
  • Easy Rider, WI3 , 60 m - Lara, Gregor
• 25. februar:
  • dolina Vallée du Freissinières: Impatience, WI5, 150 m - Benjamin, Peter
  • dolina Aiguilles: Enorastežajne ledne, mešane in drytooling smeri - Lara, Gregor
• 26. februar: La Roche de Rame, plezanje v drytoolišču

Vtisi udeležencev:

• Benjamin Ocepek: Tabor mi je bil v večih pomenih širjenje obzorji. Dobesedno, saj sem odkril več novih krajev, zelo mi je bilo všeč da smo šli vsak dan plezat na novo lokacijo. Plezal sem od kratkih pol raztežajnih smeri, do dolgih alpskih avantur. Predvsem za kratke smeri se mi je v preteklosti zdelo da niso vredne pozornosti, no to se je na taboru spremenilo, sedaj vidim tudi čar in vrednost tega. Spoznal sem tudi veliko novih ljudi, tako naših kot tujcev. Tu je zanimivo videti še kake alternativne pristope in tehnike. Teden intenzivnega plezanja v ledu tudi pripomore k vidnemu napredku v vplezanosti, kar bi težko dobil z občasnimi vikend plezanji doma. Škoda da pomlad že trka na vrata. Na začetku nisem vedel kaj pričakovati od tega tabora, ampak na koncu je bilo odlično, ful sem se imel fajn in se tudi dobro naplezal.

• Lara Nikolič: Priznam, da sem bila pred odhodom nekoliko nervozna, saj je bil to moj prvi zimski tabor, a na koncu so bile skrbi odveč. Lepo je bilo spoznati veliko plezalcev iz različnih držav in preživeti prijeten teden v dobri družbi in sproščenem vzdušju. Ledu ni manjkalo, čeprav je že malo dišalo po pomladi. Če se stvari poklopijo, se definitivno še vrnem!

• Peter Borič: V nedeljo smo se z Benjaminom, Laro in Gregorjem odpravili proti Franciji, da bi vsi skupaj okusili nekaj ledne plezarije. Prva dva dneva smo plezali enoraztežajne smeri, kjer smo se lahko res dobro navadili na led, najbolj pa se bom zapomnil miksa, ker je zaradi različne skale kot v Sloveniji, plezarija res vrhunska. Tretji dan je sledila bolj »hribovska« smer Collose de Rhodes, ki je na prvi pogled izgledala, kar precej kompleksna, vendar nam jo je uspelo v 8ih urah preplezati in sestopiti, kar je za 700m in oceno WI5, zame velik dosežek. Naslednji dan smo si pa raje vzeli malo sproščenega plezanja v Ceillacu, kjer so smeri krajše, dostop pa kakšnih 10 min stran od avta. V petek (dan pred odhodom) pa je bilo čas potrebno kvalitetno izkoristit in padla je ideja, da gremo v Freissiniers. Ko vidiš to dolino polno miksov veš, da bo treba tja še velikokrat priti, da bo kaj splezanega! Tam smo splezali Impatience, ki je bil pravi plezalski užitek, z zelo zanimivim izhodiščem. Zadnji dan pa smo obiskali še drytoolišče in tako teden fenomenalno zaključili. Hvala vsem organizatorjem, da smo lahko uživali tako čudovit teden!