Kolumna
  • Nazaj
  • Poročila z akcij
torek, 13. julij 2010

Začetni alpinistični tečaj na Kamniškem sedlu 2010

Komisija za alpinizem je organizirala alpinistični tečaj za začetnike na Kamniškem sedlu, ki je potekal od srede 7. do nedelje 11. julija. Tečaja se je udeležilo kar 22 tečajnikov in mlajših pripravnikov, od tega 8 fantov in 14 deklet.

FOTOGALERIJA


Namen tečaja je bil seznaniti tečajnike s plezanjem v alpskem svetu: kako se pripravimo na turo, varovanje in samovarovanje med plezanjem in spustom po vrvi, kako deluje naveza, na kaj moramo biti pozorni med plezanjem, pomen komunikacije itd. Tečaj je bil razdeljen na praktični in teoretični del ter analizo, ki je sledila po vsakodnevnem plezanju. Poudarek je bil seveda na praktičnem delu, tako da smo v bližnji Planjavi in Brani preplezali kar lepo število smeri, plezali pa smo tudi v Mali Rinki. Celoten tečaj je minil v prekrasnem, sončnem vremenu. V navezah smo plezali po trije, inštruktor in dva tečajnika. Dobri štirje dnevi so minili še prehitro, saj smo si v nedeljo vsi želeli ostati, kar lahko pripišemo tudi odličnemu vzdušju, ki nas je spremljalo skozi ves tečaj.

Verjetno se vsi strinjate, da je alpinizem resna stvar, na kar mene vedno znova opozarja tudi napis na najlonskem traku, ki ga uporabljam pri izdelavi sidrišč: »Climbing is dangerous«. In ravno zato je učenje osnov najpomembnejši del na poti do samostojnega plezanja. Uporaba osnov v praksi in čim več vaje (plezanja) pa nas bo nekoč pripeljalo do tega, da se bomo lahko varno in samostojno gibali po gorskem svetu. Ob vsem tem pa naj dodam, da je potrebno biti vztrajen. Brez vztrajnosti in volje najbrž še nihče ni postal alpinist in to je tudi krepost, ki jo bomo morali gojiti sami, če bomo želeli v prihodnje samostojno plezati v hribih.

Alpinizem pa je tudi šola za življenje. Tukaj mislim predvsem na odgovornost, tako do sebe kot tudi in predvsem do drugih. V svojih dejanjih v steni je potrebno biti suveren, saj je od tega v veliki meri odvisna varnost ne samo nas samih, ampak tudi naših soplezalcev. Pri objektivnih nevarnostih v hribih je pač tako, da se jim v veliki večini ne moremo izogniti, lahko pa naredimo veliko pri omejitvi subjektivnih nevarnosti.
»Alpe niso Paklenica«, smo večkrat slišali. Skala je krušljiva in brez fiksnih varovanj (svedrovcev), kar resnost ture kar hitro poveča. Dejstvo je, da je »šodrast« svet sestavni del skoraj vseh smeri v Alpah, zato je prav, da se na začetku naučimo gibanja v takem svetu. Tečaj nas je naučil velike pomembnosti zanesljivega koraka pri gibanju po skrotju, dostopih in sestopih.

Dobra volja in smeh sta bila stalnica tekom celotnega tečaja. Naveze smo se med seboj dobro razumele, tečajniki smo bili vsak dan bolj suvereni in od vsakega dneva odnesli kak nov nauk.
Naj zaključim s tem, da smo tudi spoznali, da se po naših Alpah potikajo kung-fu pande, da je komunikacija ključ do življenja ter da so klini nujno zlo in jih je potrebno znati zabiti in izbiti, pa tudi če v steni pustiš nekaj kože.
Imeti rad hribe in znati uživati v njih je sreča. Naj nas vse spremlja še naprej.

Ursula Hribernik, tečajnica AK Slovenska Bistrica