sreda, 13. julij 2016
Helikoptersko reševanje v gorah - dežurstvo in kako ravnati
Redno helikoptersko dežurstvo gorskih reševalcev, zdravnikov in policistov na Brniku junija in septembra 2016 poteka od petka do nedelje, julija in avgusta pa tudi med tednom, vse do 2. oktobra. V primeru nesreče v gorah vedno kličite 112 in nikamor drugam, saj s tem skrajšate odzivni čas gorskih reševalcev. Preberite, kako ravnati v primeru nesreče in prihoda helikopterja na reševalno intervencijo.
V slovenskih gorah in drugih, težko dostopnih terenih Gorska reševalna zveza Slovenije s svojimi reševalci in zdravniki posreduje letno okoli 350-krat, od tega kar v okoli 170 primerih s pomočjo helikopterja, ki ima predvsem v gorah odločilno prednost predvsem v smislu hitrega prihoda reševalne ekipe do ponesrečenega ali obolelega ter po oskrbi hiter, obziren in varen prevoz do bolnišnice. Veliko prednost ima helikopter tudi pri iskanju izgubljenih gornikov, če le vremenske in druge razmere to dopuščajo. Seveda pa helikoptersko reševanje za varno in učinkovito izvedbo reševanj zahteva dobro usposobljenost reševalnih ekip in posadk helikopterjev ter redno tehnično vzdrževane helikopterje.
Glede na to, da se je hoja v gore v Sloveniji uveljavila kot le malokatera druga športna ali rekreacijska dejavnost, se veliko ljudi, predvsem v poletnih mesecih, odloča za aktivno preživetje prostega časa v sredogorju in visokogorju. Zakon verjetnosti neizprosno kaže na statistično verjetnost nujnosti nesreč glede na množičnost obiska gora, mešanica visokih pričakovanj z malo izkušenj pa je absolutna bližnjica do nesreče.
Z organizacijo dežurstev ekip za helikoptersko reševanje na Brniku zmanjšamo odzivni čas in stroške reševalnih poletov s helikopterjem. Primarno se helikoptersko reševanje v gorah izvaja s helikopterji Slovenske vojske, v času dežurstva pa se dežurstvo enakomerno razdeli na oba helikopterska prevoznika, helikoptersko eskadriljo Slovenske vojske in Letalsko policijsko enoto, ki primarno opravlja naloge helikopterske nujne medicinske pomoči.
Dežurstvo ekipe, ki jo poleg posadke helikopterja sestavljajo reševalec letalec, zdravnik letalec in policist letalec, na Brniku letos poteka do 2. oktobra 2016. Dežurstvo je julija in avgusta vse dni v tednu, junija in septembra pa od petka do nedelje.
Kaj storiti, če se nesreča zgodi? Zaprosilo za reševanje je treba posredovati na telefonsko številko 112. Pomembni podatki so: kaj se je zgodilo, kje (čim bolj točna lokacija!), koliko je poškodovanih, kako ste jim že pomagali. Posredovati je treba svoje osebne podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci ali zdravnik lahko poklicali za dodatne informacije.
Poškodovanega je treba takoj zavarovati pred dodatnimi nevarnostmi in nuditi prvo pomoč v okviru zmožnosti in znanja, poškodovanega ne smemo zapusti.
Ob prihodu helikopterja, če pomoč potrebujete sami ali kdo v vaši neposredni bližini, se obrnite proti helikopterju in s položajem rok ponazorite sporočilo posadki. Mednarodno znamenje za YES, ki pomeni »Da, potrebujem pomoč« ponazarjata obe dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmaknjeni roki. Če pomoči ne potrebujemo, z znamenjem NE, to je z eno roko iztegnjeno poševno navzgor in drugo poševno navzdol, sporočite posadki, da ne potrebujete pomoči oz. vam ni znano, da bi kdo v bližnji okolici potreboval pomoč. To še posebno velja, kadar počivate oziroma mirujete. Navdušeno mahanje in pozdravljanje helikopterja je sicer zelo prijazno, kadar pa iščemo ponesrečenca, nas žal lahko zavede.
Če se znajdete v bližini kraja reševanja ali nudite pomoč poškodovanemu, zavarujete sebe in poškodovanca pred morebitnim padajočim kamenjem. Če je teren strm, se zavarujte, oziroma pritrdite tudi svojo opremo, obmirujte ter počakajte, dokler ne pridejo reševalci do vas ali dokler helikopter ne odleti. Ne počnite ničesar brez navodil reševalcev. Torej je tudi kakršno koli plezanje, vzpenjanje ali sestopanje nad in pod krajem nesreče med helikoptersko reševalno akcijo, zaradi varnosti, nesprejemljivo.
Za konec bi rad opozoril vse, ki se nameravajo podati v gore ali skalovje, da takoj, ko zapustijo varno območje ravnine, zavestno sprejmejo tveganje ter objektive in subjektivne nevarnosti v gorah. Objektivne nevarnosti izhajajo iz narave in človek nanje ne more vplivati, lahko pa se jim izogne. Vse objektivne nevarnosti v gorah torej lahko postanejo subjektivne, če jih ne jemljemo resno in jih ne upoštevamo. Subjektivne nevarnosti izhajajo od človeka in so plod njegove nevednosti, malomarnosti, raztresenosti in neupoštevanja naučenega.
Še posebej nevarno pa postane gorništvo za neizkušene in za tiste, ki ne upoštevajo osnovnih načel. To je tudi neke vrste posebnost ali značilnost današnjega časa, ko se je mišljenje in cilji ljudi, ki zahajajo v gore, zelo spremenilo, namreč vse več je takšnih, ki bi svojo moč radi preizkusili in dokazali prav v gorah.
Robert Kralj, inštruktor letalskega reševanja
Vsebino zloženke Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije si lahko ogledate na tej povezavi.
-----------------------
Povezani novici:
Pred poletno planinsko sezono PZS, GRZS in Policija skupaj za varnejši obisk gora
Kako varneje v gore – nasveti za varnejše obiskovanje gorskega sveta
Glede na to, da se je hoja v gore v Sloveniji uveljavila kot le malokatera druga športna ali rekreacijska dejavnost, se veliko ljudi, predvsem v poletnih mesecih, odloča za aktivno preživetje prostega časa v sredogorju in visokogorju. Zakon verjetnosti neizprosno kaže na statistično verjetnost nujnosti nesreč glede na množičnost obiska gora, mešanica visokih pričakovanj z malo izkušenj pa je absolutna bližnjica do nesreče.
Z organizacijo dežurstev ekip za helikoptersko reševanje na Brniku zmanjšamo odzivni čas in stroške reševalnih poletov s helikopterjem. Primarno se helikoptersko reševanje v gorah izvaja s helikopterji Slovenske vojske, v času dežurstva pa se dežurstvo enakomerno razdeli na oba helikopterska prevoznika, helikoptersko eskadriljo Slovenske vojske in Letalsko policijsko enoto, ki primarno opravlja naloge helikopterske nujne medicinske pomoči.
Dežurstvo ekipe, ki jo poleg posadke helikopterja sestavljajo reševalec letalec, zdravnik letalec in policist letalec, na Brniku letos poteka do 2. oktobra 2016. Dežurstvo je julija in avgusta vse dni v tednu, junija in septembra pa od petka do nedelje.
Kaj storiti, če se nesreča zgodi? Zaprosilo za reševanje je treba posredovati na telefonsko številko 112. Pomembni podatki so: kaj se je zgodilo, kje (čim bolj točna lokacija!), koliko je poškodovanih, kako ste jim že pomagali. Posredovati je treba svoje osebne podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci ali zdravnik lahko poklicali za dodatne informacije.
Poškodovanega je treba takoj zavarovati pred dodatnimi nevarnostmi in nuditi prvo pomoč v okviru zmožnosti in znanja, poškodovanega ne smemo zapusti.
Ob prihodu helikopterja, če pomoč potrebujete sami ali kdo v vaši neposredni bližini, se obrnite proti helikopterju in s položajem rok ponazorite sporočilo posadki. Mednarodno znamenje za YES, ki pomeni »Da, potrebujem pomoč« ponazarjata obe dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmaknjeni roki. Če pomoči ne potrebujemo, z znamenjem NE, to je z eno roko iztegnjeno poševno navzgor in drugo poševno navzdol, sporočite posadki, da ne potrebujete pomoči oz. vam ni znano, da bi kdo v bližnji okolici potreboval pomoč. To še posebno velja, kadar počivate oziroma mirujete. Navdušeno mahanje in pozdravljanje helikopterja je sicer zelo prijazno, kadar pa iščemo ponesrečenca, nas žal lahko zavede.
Če se znajdete v bližini kraja reševanja ali nudite pomoč poškodovanemu, zavarujete sebe in poškodovanca pred morebitnim padajočim kamenjem. Če je teren strm, se zavarujte, oziroma pritrdite tudi svojo opremo, obmirujte ter počakajte, dokler ne pridejo reševalci do vas ali dokler helikopter ne odleti. Ne počnite ničesar brez navodil reševalcev. Torej je tudi kakršno koli plezanje, vzpenjanje ali sestopanje nad in pod krajem nesreče med helikoptersko reševalno akcijo, zaradi varnosti, nesprejemljivo.
Za konec bi rad opozoril vse, ki se nameravajo podati v gore ali skalovje, da takoj, ko zapustijo varno območje ravnine, zavestno sprejmejo tveganje ter objektive in subjektivne nevarnosti v gorah. Objektivne nevarnosti izhajajo iz narave in človek nanje ne more vplivati, lahko pa se jim izogne. Vse objektivne nevarnosti v gorah torej lahko postanejo subjektivne, če jih ne jemljemo resno in jih ne upoštevamo. Subjektivne nevarnosti izhajajo od človeka in so plod njegove nevednosti, malomarnosti, raztresenosti in neupoštevanja naučenega.
Še posebej nevarno pa postane gorništvo za neizkušene in za tiste, ki ne upoštevajo osnovnih načel. To je tudi neke vrste posebnost ali značilnost današnjega časa, ko se je mišljenje in cilji ljudi, ki zahajajo v gore, zelo spremenilo, namreč vse več je takšnih, ki bi svojo moč radi preizkusili in dokazali prav v gorah.
Robert Kralj, inštruktor letalskega reševanja
Vsebino zloženke Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije si lahko ogledate na tej povezavi.
-----------------------
Povezani novici:
Pred poletno planinsko sezono PZS, GRZS in Policija skupaj za varnejši obisk gora
Kako varneje v gore – nasveti za varnejše obiskovanje gorskega sveta