Davo Karničar 15 let po smučanju z Everesta z mislimi pri K2

“Ob spominu na smučanje z Everesta je predvsem prisotna hvaležnost, da so bile okoliščine takšne, da se je to dalo izpeljati. Leta tečejo, postajam starejši in vedno bolj se zavedam, da četudi smo sami desetkrat optimalni, ne moremo narediti stvari, če nam ni nekaj podarjeno,” Jezerjan danes razmišlja o svojem zgodovinskem smučarskem spustu. Obširno reportažo o Davovem smučanju z Everesta si lahko preberete v novembrski številki Planinskega vestnika iz leta 2000, ki je dosegljiva na tej povezavi.

Podvig je zahteval izjemno koncentracijo, smučarski užitki so bili postavljeni na stranski tir. “Osnovni namen v smučanju je uživanje, pri smučanju z osemtisočakov pa je ob veliki koncentraciji treba vzeti v zakup, da presmučaš strmino, smučarskega užitka, kot ga sicer poznamo, pa pri spustu z osemtisočaka ni,” priznava Karničar. S psihičnega vidika je bil zanj najtežji odsek levo od zloglasnega Ledenega slapu, pod sedlom Lo La, ko je moral s smučmi peljati čez nevaren predel, kjer nihče ne hodi, saj se tam dnevno podirajo seraki, je pa edini možen prehod za smučanje. Tehnično je bila zanj najtrši oreh Lotsejeva stena, precej očiščena snega in poledenela, z vetrom prinešeni drobci peska v ledu pa so robnikom jemali ostrino, zato je bilo smučanje iz metra v meter nevarnejše.

Odskočna deska za Davove alpinistične smučarske podvige na najvišji ravni je bilo smučanje z Anapurne. Leta 1995 sta skupaj z bratom Drejcem Karničarjem kot prva Slovenca dosegla vrh Anapurne in opravila prvi neprekinjeni smučarski spust s tega osemtisočaka. “Ta smučarski spust mi je prinesel vero, da je to mogoče, da ni tako zelo nevarno smučati v coni nad sedem tisoč metri. Takrat me je skrbelo, da je lahko usodno, če v območju pomanjkanja kisika in posledično slabše odzivnosti narediš napako in prepočasi odreagiraš. A strah se je razblinil in pridobil sem dober občutek. Saj vemo, da nas neuspehi zatolčejo, uspehi pa dvignejo,” poudari alpinistični smučar, ki je leta 2006 po smučanju z Mt. Winsona, najvišjega vrha Antarktike, postal prvi človek, ki je uspešno presmučal vse najvišje vrhove sedmih celin.

Pred njim je že nov izziv, smučanje z 8611 metrov visokega K2. Leta 1993 se je že poskusil povzpeti na drugo najvišjo goro in je dosegel njeno ramo na višini 7950 metrov, na letošnji odpravi Karakorum ski – Gašerbrum 2015 se je znova preskusil, kako suvereno deluje na takšni nadmorski višini, prihodnje leto pa ga čaka nemara najtežji smučarski podvig. “Presrečen bom, če bom o tem lahko resnično sodil, saj bo to lahko ocenil le tisti, ki ga bo spremučal,” ostaja na trdnih tleh in dodaja: “Zagotovo se okrog K2 ustvarja sloves neosvojljivega, smrtonosnega, grozečega, česar se po temeljiti analizi zavedam, zato bo najprej potrebna zadostna koncentracija in nekoliko več sreče pri vzponu, da bom sploh lahko smučal z vrha. Če sklenem: po Everestu bi bilo prima narediti tudi K2.”

Manca Čujež

-------------------------
Povezane novice:
Davo Karničar je smučal z Everesta (Planinski vestnik 11/2000)
Pred 20 leti Slovenci osvojili Anapurno, svoj zadnji osemtisočak
Odprava Karakorum ski – Gašerbrum 2015 odhaja na pot
Alpinistična odprava Karakorum ski – Gašerbrum 2015 - sporočila
40 let od vzpona na Makalu, prvi slovenski osemtisočak
Marija in Andrej Štremfelj 25 let po skupnem Everestu