sreda, 21. oktober 2015

Poročilo alpinistične odprave Kyzyl Asker 2015

Konec letošnjega poletja smo se štirje člani PK Škofja Loka v iskanju dogodivščin odpravili v zahodni del pogorja Kokshaal Too.

Pot nas je z Brnika vodila preko Istanbula v glavno mesto Kirgizije Biškek. Naslednje tri dni smo se potikali po mestu in kupovali hrano. Že na Brniku se je en od naših nahrbtnikov vkrcal na napačen avion. Ko po treh dneh pri Turkishu še vedno niso vedeli kam so ga poslali, nam ni ostalo drugega, kot da nakupimo manjkajočo opremo in se odpravimo naprej. V naslednjih dveh dneh smo z »Mašino« ruskim kombijem UAZ prekrižarili pol Kirgizije, nato še pet dni tovorili robo, preden smo postavili bazni tabor pod čelno moreno Ledenika Kyzyl Asker.

Naš prvotni plan je bila smer v JZ steni Kyzyl Askerja, ki leži na Kitajskem. Med potjo do baznega tabora smo izvedeli, da so Kitajci ravnokar aretirali dva Rusa, ki sta na istem območju prečkala mejo. Ker nihče od nas ni čutil kakšne velike želje biti bodoča zvezda oddaje Banged up Abroad in China smo se prav na hitro odločili, da postavimo bazo en ledenik bolj zahodno, ki je na pogled obetal zanimivejše cilje na Kirgiški strani. Posledično pa nismo imeli skoraj nobenih informacij o ciljih nad ledenikom.

ka_pzs_kyzyl_asker_2015

Območje delovanja odprave

Pik Carnovsky

Par dni po prihodu v bazo se Anže, Uroš in Miha odpravimo na ogledno turo. Ob dobri vremenski napovedi se vzpnemo po vzhodnem kraku ledenika. Vreme pa noče sodelovati, saj se kmalu po odhodu iz baze pooblači potem pa začne še snežiti. Vseeno se napotimo na stranski ledenik, pod lepo ledno linijo, ki smo jo opazili v Z steni Pik Carnovsky. A še preden spridemo do pod smeri se sneženje okrepi, po stenah se začne usipati sneg. Opremo pustimo pod smerjo in ob grmenju plazov sestopimo v bazo.

Kljub napovedanemu slabemu vremenu cel dan poležavamo na soncu in popravljamo kuhinjski šotor, ki se je zaradi dotrajanosti materiala nenehno trga. Zvečer vseeno dočakamo poslabšanje in tako nam ponoči 10 centimetrov snega popolnoma uniči kuhinjski šotor in polomi spalnega.

Popoldne se Anže, Uroš in Miha odpravimo nazaj pod Pik Gronky. Naslednji dan vstopimo v »smer za ogrevanje«. Zgleda kot ena Teranova, zato mislimo, da bomo do poldneva nazaj v taboru. Kako zna izgled varati. Za smer porabimo devet ur precej težavnega in dostikrat, zaradi slabih razmer in možnosti varovanja, tudi nevarnega plezanja. Težav kar ni in ni konec. Sestopimo s spusti po vrvi in se naslednji dan vrnemo v bazo odločeni, da se zaradi slabih razmer v stenah preusmerimo na grebene.

Grebensko prečenje do Pik Ecstasy

Za dodatno aklimatizacijo se vsi štirje odpravimo po grebenu, ki se v smeri sever-jug vije čez vrhove Pik Beggar, Pik Ecstasy, Pik Yurnos, Pik Gronky, Pik Carnovsky in Pik Zuckerman. Seveda se spet sredi dneva skvari vreme. Na srečo greben ni zahteven, tako da se popoldne utaborimo na sedlu med Pik Ecstasy in Pik Yurnos. Ker je zjutraj vreme še vedno slabo spokamo v bazo, saj je glavni cilj ture, spanje na višini dosežen.

Plezalni utrinki, foto Anže Jerše (levo) in Uroš stanonik (desno)

Zahodna rama Kyzyl Asker

Po parih dneh slabega vremena se spet obeta lepša napoved. Sicer ne vemo če bi ji verjeli. A ker druge možnosti ni spakiramo robo za štiri dni in se odpravimo proti Z grebenu Kyzyl Askerja. Po ledeniku napredujemo počasneje kot smo mislili. Najbolj se zamudimo z iskanjem prehoda čez razbit srednji del ledenika in pa gaženjem, ki sledi. Tako namesto na sedlu kjer smo mislili postavimo šotore par ur nižje.

Naslednji dan prigazimo do sedla in začnemo plezati na zahodno ramo, ki predstavlja začetek podaljšanega Z grebena Kyzyl Askerja. Kaj kmalu ugotovimo da so razmere tudi tu res slabe in da bi nam nadaljevanje vzelo preveč časa. Zato na koti 5632 m obrnemo in sestopimo nazaj v bazo.

Panfilovski Division in Pik Gronky

Za zadnje vzpone se razdelimo. Uroš in Miha greva v SZ steno Panfilovski Division, Anže in Matjaž pa v JZ steno Pik Gronky. Vsi imamo že dovolj težkih nahrbtnikov, zato si izberemo bolj ali manj dnevne ture.

Z Urošem štartava iz baze okoli enajstih zvečer. Po celonočnem dostopu z jutrom vstopiva v steno. Res najdeva skrit led, za katerega sva slutila, da naju bo pripeljal do prvega snežišča. Potem pa presenečenje. Cel čas odprave nismo naleteli niti na š od škripavca, tu pa cela stena betona. Škripanje strojev v snegu se je slišalo pol cuga stran. Seveda tudi tokrat vreme ne razočara, tako da sva popoldne deležna snežne nevihte. Vrh doseževa dobre pol ure pred sončnim zahodom. Sestopiva po neznanem svetu proti severu. Z vsako pretečeno uro utrujenost narašča, koncentracija pa pada. Zaideva nad serake, pa spet najdeva pot. Mlaj je, tako da se ne vidi skoraj nič. Ko končno prideva na znan del ledenika sva popolnoma zgubljena, saj je od našega zadnjega obiska skopnelo toliko snega da je vse drugače. Že razmišljava o bivaku, pa se potem le nekako znajdeva. V bazo se vrneva ob pol štirih zjutraj.

Isti dan kot sva bila midva v steni sta Anže in Matjaž dostopila, splezala in sestopila v bazo. Smer v JZ steni Pik Gronky poteka območju očitnega žlebu, prekinjenega z lednimi skoki, kakšen obvoz pa je bilo treba narediti tudi po skali.

S tema dvema vzponoma se je naša 28 dnevna osama pod ledenikom Kyzyl Asker iztekla. V naslednjih dneh smo znosili opremo do najbližje »ceste«, od koder smo se z »Mašino« vrnili nazaj v civilizacijo.

ka_pzs_kyzyl_asker_2015_foto_sergej