Poročilo alpinistične odprave Patagonija 2015 - Cerro San Lorenzo

Na alpinistični odpravi, ki so jo sestavljali Dejan Koren (AO PD Vipava), Boštjan Mikuž (AO PD Ajdovščina), Rok Kurinčič (Soški AO), Domen Kastelic in Domen Petrovčič (oba Akademski alpinistični odsek), je vzhodna stena Cerro San Lorenza na isti dan, 21. novembra 2015, dobila dve prvi, prvenstveni smeri.

Odprava Patagonija 2015 - Cerro San Lorenzo

Člani: Dejan Koren - DeKo (vodja), Boštjan Mikuž, Rok Kurinčič, Domen Kastelic, Domen Petrovčič.

Odprava, ki je šla na pot v začetku novembra je po prihodu v bazo (Puesto San Lorenzo) takoj začela z aktivnostmi: nošenjem opreme in hrane (El Rincon–baza), ogledom razmer v steni, pripravo in urejanjem baze ...

Naveza Kurinčič, Mikuž in Koren 9. 11. dostopi pod V steno Cerro San Lorenza, vendar se zaradi močnega vetra zjutraj odpravi nazaj v bazo.

Naveza Domen Kastelic in Domen Petrovčič 10. 11. opravi 4-urni dostop do Cerro Hermoso (2342 m). Nekje na sredi dostopa se ustavita in večino dneva zaradi dežja presedita v šotoru. Zvečer se delno zjasni in premakneta se pod steno. Naslednji dan, 11. 11., ob nekaj močnejših sunkih vetra preplezata novo smer v do takrat še nepreplezani JZ steni: JV greben + Direktna smer, TD-, 80°, M4, 1100 m. Razmere v steni so ugodne, najtežji je izstopni raztežaj in po šestih urah sta na vrhu. Zadovoljna sta nad hitrim plezanjem, saj se že približuje poslabšanje. Z glavnega vrha nadaljujeta proti V vrhu in po JV snežnih pobočjih sestopita pod steno ter istega dne nazaj v bazo.

Sledi obdobje izredno slabega in vetrovnega vremena, ko se člani odprave zadržujejo v bazi Puesto San Lorenzo. Odlično služi stara, a izredno uporabna lesena baraka, obita s pločevino in gašperčkom v notranjosti.

20. 11. obe navezi kreneta pod V steno Cerro San Lorenzo (3706 m). Naveza Kurinčič, Mikuž in Koren ob 19. uri začne plezati v V steni Cerro San Lorenza v vpadnici glavnega vrha in v neprekinjenem plezanju ob 14. uri naslednjega dne dosežejo rob stene po novi smeri (No fiesta, ED+, 1600 m) in stik z grebensko smerjo Sudafricana (Hans Petter Bokker, Russel Dodding, Paul Fatti, Erwin Muller - 1986). Zaradi zelo močnega vetra so se morali odreči vrhu po sicer že preplezanem grebenu in so začeli s spusti ob vrvi po grebenu (Sudafricana) in nato prek severne stene v spodnja snežišča. Tu so lahko tudi prvič prižgali gorilnik, saj zaradi izredno strme in objektivno nevarne stene ter močnega vetra prej to ni bilo mogoče. Nato so prek severnih in severovzhodnih snežišč nadaljevali pod vzhodno steno do svojih stvari in naprej do baze Puesto San Lorenzo, ki so jo doseglji po 40 urni-neprekinjeni akciji.

Nova smer No fiesta v vzhodni steni Cerro San Lorenza, ki so jo preplezali Rok Kurinčič, Boštjan Mikuž in Dejan Koren - DeKo (foto Domen Kastelic)

Naveza Kastelic-Petrovčič 20. 11. v 8 urah dostopi pod skrajno levi del 7 kilometrov široke V stene Cerro San Lorenza, kjer imata ogledano smer med stolpom Pilar Sur in vzhodnim vrhom Cumbre Sur. Uredita si bivak na ledeniku, tik pod ostenjem. Zgodnji dostop 21. 11. je zaradi gaženja daljši od načrtovanega, nekoliko pomagajo zmrznjene plazovine prejšnjega dne in pod strmim delom sta ob jutranjem svitu. Snežno-ledne razmere so zadovoljive in težji odseki plezanja večinoma skoncentrirani v spodnjem in zgornjem delu linije. Zaradi vzhodne orientiranosti je stena hitro obsijana s soncem, zato tu in tam z desne strani prileti navzdol manjša količina snega. Vendar je osrednji del tehnično lažji, napredovanje hitrejše in izpostavljenost majhna. Iztek smeri je do zadnjih nekaj metrov uganka. Na srečo je zalit z ledom in po 13 urah dosežeta rob stene po novi smeri: EXIT, ED, 90°, M, 1000 m. Kamnina v zgornjem delu je izjemno krušljiva in izstop bi bil zato lahko onemogočen. Istega dne, s spusti po vrvi v ledu, sestopita na drugo, nepoznano J stran gore in si v dolini ob jezeru uredita drugi bivak. Tretji dan, 22. 11., sledi dolga celodnevna hoja v bazo, iskanje prehodov po dolini z gosto naraščenim grmičevjem in drevesi, nekajkratno prečkanje hudournika, vzpon in spust čez greben ter naporno stopicanje po ledeniku, posutem s kamenjem.

Potem so sledili dnevi počitka, nošenja opreme do ABC-ja in povratek v civilizacijo. Nekateri člani so obiskali El Calafate in El Chalten, drugi obmorske kraje ob Atlantiku, predvsem pa vsi dneve preživljali ob odlični argentinski kulinariki. Ponovno smo se skupaj dobili 30. 11. popoldan v Rio Galegosu in nato imeli skupni let in prevoz do Slovenije.

Menim, da je bila odprava zelo uspešna. Na isti dan je vzhodna stena Cerro San Lorenza dobila dve prvi, prvenstveni smeri. Po poskušanju številnih odprav (sedem ali osem) smo kot prvi uspeli preplezati vzhodno steno Cerro San Lorenza in izredno dobro izkoristili kratki obdobji lepega vremena. Izbrali smo slog plezanja, ki nam zelo odgovarja ter je v duhu časa in trenda svetovnega alpinizma. Odprava je bila sestavljena iz dveh navez, ki sta delovali ločeno, a smo skupne dneve odlično preživeli in se imeli dobro.

Nova smer EXIT v vzhodni steni Cerro San Lorenza med stolpom Pilar Sur in vzhodnim vrhom Cumbre Sur, ki sta jo preplezala Domen Kastelic in Domen Petrovčič. (foto člani odprave)