torek, 23. avgust 2016

Akcija SMAR Ecrins – Vallouise in La Berarde

Slovenska mladinska alpinistična reprezentanca (SMAR) je od 21. do 28. maja 2016 plezala na območju Ecrins v Franciji, razmeroma prostranega z manj turistične industrije kot v sicer popularnem pogorju okrog Mont Blanca. Tja so se odpravili z namenom okrepitve skupinske motivacije za alpsko plezanje, več pa preberite v poročilu akcije.

Obisk območja Ecrins je bil izbran z namenom okrepitve skupinske motivacije za alpsko plezanje. Območje je razmeroma prostrano z manj turistične industrije kot v sicer popularnem pogorju okrog Mont Blanca. To se je odrazilo tudi tokrat in dalo ustrezen karakter tej akciji.

Najbolj očitna značilnost izleta je bilo dejstvo, da je organizacijski vodja površno opravil svojo domačo nalogo. Kljub temu da je bila akcija v letnem načrtu znana že več kot pol leta, se je celotna organizacija zgostila na zadnje dni pred odhodom. Vsi udeleženci, vključno z organizacijskim vodjo, smo bili informacijsko podhranjeni in smo večino logističnih izzivov reševali sproti. K sreči je vse potekalo brez večjih težav.

Razmere za plezanje v mešanem terenu so bile v času našega obiska manj ugodne za resne ture. V začetku je obilica padavin nasula znatno količino svežega snega, pozneje pa so visoke temperature vse skupaj spremenile v snežno plundro.

Sicer nismo preplezali vseh zastavljenih vzponov, a smo dobro presejali pomen skupinske motivacije, ki jo lahko (ne) podpre priprava na turo. Luka in Nejc sta dobrodošlo okrepila našo ekipo in z nami delila svoje navdušenje za alpske ture.

Nadaljevanje poročila je pripravil Domen Petrovčič.

Marko Prezelj

Udeleženci akcije SMAR Ecrins: Luka Stražar, Marko Prezelj, Nejc Marčič, Matej Mučič, Domen Petrovčič, Matej Balažic in Tjaša Jelovčan (foto Marko Prezelj)

Udeleženci: Marko Prezelj (mentor ekipe), Matej Mučič (organizacijski vodja izleta), Tjaša Jelovčan, Matej Balažic, Domen Petrovčič ter pridružena "upokojena smarovca" Nejc Marčič in Luka Stražar.

Tokratni izlet je bil namenjen plezanju kombiniranih smeri v manj poznanem masivu Les Ecrins. Smarovci so pred leti ta masiv že obiskali, zato smo se tokrat odločili, da raziščemo še katero izmed mnogih dolin, ki ponujajo neskončne možnosti za prave alpinistične ture.

Ker vremenska napoved v prvih dneh ni bila najboljša, smo se prvi dan odločili za plezanje večraztežajnih smeri. Luka in Tjaša sta izbrala nekoliko daljšo smer, v kateri sta se poigravala v nam (ne)domačem kompaktnem apnencu. Glede na to, da je na tem območju veliko možnosti za plezanje v granitu, smo se ostali odločili, da preizkusimo svojo "platmajstersko" plat. Čeprav so bile te nekoliko krajše, smo se vseeno zadovoljivo namigali. Naslednji dan smo plezali v plezališču v okolici Vallouise ter se dobili z lokalnim vodnikom Mathieujem Maynadierjem, ki nam je v grobem predstavil okoliške hribe in potencialne plezalske cilje za prihodnje dni. Vreme se je popravilo in naslednji dnevi so obetali veliko. Navezi Jelovčan-Marčič-Prezelj in Balažic-Petrovčič smo se odločili za plezanje v Les Bans – Neve Ovale (3400 m), Stražar-Mučič pa sta izbrala linijo v sosednjem Pic de Bonvoisin (3481 m). Prvi smo doživeli "hladen tuš", česar ne bi mogli reči za visoke temperature, ki so nam jo zagodle. Plezati smo nameravali v jugovzhodni oziroma južni steni, ki sta bili v tem času neprimerni za plezanje. Tako da smo se v družbi plazov in padajočega ledu obrnili in se še v času kosila vrnili v dolino. Mučič in Stražar sta izbrano smer, ki je bila nekoliko bolj umaknjena s sonca, uspešno preplezala, čeprav tudi onadva nista bila deležna najboljših razmer.

Sledil je premik v odmaknjeno, malo obiskano dolino La Berarde. Med vožnjo smo se ustavili v enem izmed mnogih plezališč, kjer smo ponovno plezali v odličnem apnencu in poskušali tešiti naše plezalske apetite. Nastanjeni smo bili v čudoviti vasici, kjer smo bili v družbi drug drugega, čudovitih hribov, neskončnega števila slapov in osamljene lastnice hotela, v katerem smo bili nastanjeni. Načrt je bil plezanje v severni-severozahodni steni L'Ailefroide (3954 m). Ker to ni Chamonix in se zjutraj ne moreš "odpeljati" pod steno, smo dostop naredili dan prej in se odločili, da si tam uredimo bivak. Mučič in Stražar sta se po jutranjem presenečenju, ko smo ugotovili, da se temperature ponoči niso spustile pod ničlo, odločila za linijo v desnem delu stene, ki je, kot se je kasneje izkazalo, ponudila sprejemljive razmere za uspešen vzpon. Ostali smo poskusili v osrednjem delu, vendar so nas slabe razmere prisilile k obračanju. Ker smo bili v dolini ponovno zelo zgodaj, smo imeli dovolj časa, da smo se pripravili še na eno turo in tako zadnji dan potešili tudi Tjašine želje plezanja v kopni skali čudovite Aiguille Dibona.

Uspešen teden smo sklenili v družbi prijatelja Davida Falta in njegove družine, ki nas je prijazno sprejel, pogostil in omogočil ogled finala lige prvakov.

Plezanje v manj poznanem masivu Les Ecrins (foto Nejc Marćič)

Kronološki pregled

Sobota, 21. 5. 2016: Po zboru ob 8. uri in uskladitvi ure zbora ob 10. uri smo nakupili hrano za prihajajoči teden ter se zloženi kot sardine odpeljali proti Vallouise, kjer smo se nastanili v apartmaju, kjer smo se pripravljali na ture ter takšne in drugačne podvige.

Nedelja, 22. 5. 2016: Prvi dan smo plezali v krajših stenah v okolici Vallouise, ki ponuja plezanje večraztežajnih smeri, plezanje v najrazličnejših plezališčih, prav tako pa je veliko možnosti za ljubitelje malih kamnov - balvaniranje.

Jelovčan-Stražar: Tete d'Aval: Ranxerox, 7a, 500 m

Prezelj-Petrovčič: Vallée d'Ailefroide – Palavar: La voie des maitres, 6c+, 350 m (6c+ s pavzo /A0)

Mučič-Marčič-Balažic: Vallée d'Ailefroide - Palavar: La Vie devant soi: 6b+, 350 m

Ponedeljek, 23. 5. 2016: Vremenska napoved je bila še vedno slaba, zato smo se odločili za plezanje v enem izmed plezališč v okolici Vallouise. Popoldne smo se srečali z Mathieujem Maynadierjem, ki nam je predstavil zanimive plezalne cilje.

Torek, 24. 5. 2016: Plezanje v Les Bans – Neve Ovale (3400 m), Stražar-Mučič v sosednjem Pic de Bonvoisin (3481 m).

Stražar-Mučič: Chancel - Molinatti III/ AI 4+, 450 m

Balažic-Petrovčič: poskus v Ca rend Fougne ED (5/5+ ice and M5), 450 m (obrnila po prvem raztežaju zaradi padajočega ledu in snega)

Jelovčan-Marčič-Prezelj: poskusili v neznani liniji v južnem delu stene in prav tako obračali zaradi slabih razmer.

Sreda, 25. 5. 2016: Premik v dolino La Berarde in frikanje ob poti.

Četrtek, 26. 5. 2016: Po dopoldanskih pripravah opreme in hrane za dvodnevno turo smo naredili dostop iz La Berarde pod steno L'Ailefroide, kjer smo si uredili čudovit bivak s petimi zvezdicami, ki je imel pogled na steno v čudovitih večernih barvah.

Petek, 27. 5. 2016: Plezanje v L'Ailefroide

Stražar-Mučič: Grassi V/4+ M, 750 m

Jelovčan-Marčič-Prezelj in Balažic-Petrovčič: poskus v "Voie des plaques" ( obrnili po dveh raztežajih zaradi slabih razmer)

Sobota, 28. 5. 2016: Ekipa "Lucky losers" smo se odpravili plezat v Aiguille Dibona (3131 m). Ob vznožju te čudovite, dobrih 300 m visoke granitne špice je Refuge du Soreiller, do katere smo dostopili v hitrem tempu Nejca le v dobri uri in pol (časovnica 3.30 h). Nato je sledilo uživaško plezanje in malo manj uživaški sestop mlajšega dela obeh navez. Spoznali smo, tudi če plezaš opremljeno smer in se morda zdi najenostavneje pustiti čevlje pod steno, to v visokih hribih ni odločitev, ki bi jo še enkrat sprejeli.

Jelovčan-Marčič-Prezelj: Voie physique et sans issue 7a, 300 m

Balažic-Petrovčič: Voie Berthet - Boell – Stofer v zgornjem delu v kombinaciji z Visite Obligatoire 6a+, 400 m

Matej in Luka sta počivala po napornem sestopu iz L'Ailefroide prejšnjega dne. Po povratku v dolino smo ponovno »zlorabili« kombi in se odpeljali proti domu.

Sončni zahod iz bivaka s petimi zvezdicami (foto Marko Prezelj)

Mnenja udeležencev:

Tjaša Jelovčan: Lep oziroma morda celo najlepši del Evrope, ki sem ga do zdaj videla. Predvsem to velja za dolino La Berarde. V dolini smo bili praktično sami, obdani le z mogočnimi stenami in hribi. Všeč mi je bil Markov izraz, ki ga je uporabil ob prvem pogledu na to dolino - 'pomanjšana Himalaja'. Spanje v idilični gorski vasici, odlična domača hrana, dolgi dostopi, bivak s petimi zvezdicami in fantastični razgledi v sončnem, a žal pretoplem vremenu. In četudi sem navijala bolj za skalno plezanje in razmere za zimsko in mešano plezanje niso bile najboljše, so ti hribi v meni pustili nek nemir. Zagotovo se sem še vrnem.

Matej Balažic: Akcija v pogorje Ecrins mi je bila všeč z več strani. Lokacija s pestro ponudbo dobrih hribov, ki ponujajo kombinirano in skalno plezarijo. Predvsem pa odmaknjenost in nedostopnost, ki ti pri vsaki turi izražata malce negotovosti, kako se bo zadeva iztekla. Super akcija, dobra družba, dobri hribi, v katere se zagotovo še vrnem.

Matej Mučič: Ko smo se z italijanske strani pripeljali na prelaz Montgenevre in se je razprostrl pogled na Ecrins, sem bil osupel. Povsod prečudoviti vršaci, ki težko bolje dopolnjujejo že tako estetsko pokrajino. Enaki občutki so me preplavili vsakič, ko sem se po preplezanih smereh z vrha gora oziral naokoli. Pokrajina tu okoli je res tako pristno divja. Tudi v tokratni zasedbi s pridruženima članoma je bila prava energija z veliko mero "zdravega" zafrkavanja. Naj omenim še francosko/slovensko kulinariko, ki nas nikoli ne pusti praznih ust. To območje in sama akcija sta v meni pustila poseben pečat in upam, da bom navdušen, ko se ponovno vrnem v te kraje.

Luka Stražar: Kot pridruženi član sem imel priložnost spoznati delovanje današnje zasedbe SMAR. V tednu dni smo spoznali območje pogorja Ecrins. Navdušenje nad plezalskim potencialom območja in pristnim alpskim karakterjem vzponov je nekakšen skupni imenovalec naših vtisov. SMAR-u se zahvaljujem za povabilo in skupini želim čim več dobre energije za delo v prihodnje.

Nejc Marčič: Ecrins smo spoznali že s prejšno generacijo SMAR-a, zato sem bil navdušen in se seveda odzval povabilu! Veselil sem se druženja z novo ekipo in seveda še bolj plezanja z njimi. Ta predel Alp sem zapustil še bolj navdušen kot prvič in komaj čakam naslednji obisk. (mogoče z novo generacijo spet)

Srečno!

Zahvala planinski zvezi za finančno podporo akcije.

Domen Petrovčič