Kolumna

Slovensko-angleški mladinski alpinistični izbor. Foto: Marko Prezelj

ponedeljek, 27. februar 2017

Poročilo SMARove akcije na Škotskem

Izmenjava z Britanci se je rodila spontano, ko so britanski alpinisti opazili, da imamo Slovenci mentorski program, ki utegne tudi njim ponuditi ideje za organizacijo podobnega programa. Ian Parnell, s katerim se osebno poznava že skoraj dvajset let, nas je povabil in prevzel organizacijo na Otoku. Uspelo mu je sestaviti skupino ambicioznih mladih alpinistov.

Na naši strani je organizacijo prevzel Matija Volontar in zgledno opravil svojo nalogo. Prevoze in celovito obveščanje udeležencev je uredil natančno in pravočasno.

Na začetku smo imeli precej sreče z razmerami. Po dveh dneh plezanja je sledila otoplitev, ki je ustavila naše plezalne aktivnosti v hribih. Sicer smo še poskusili z iskanjem različnih možnosti, vendar se je aktivnost zadnjih dni največkrat končala v telovadnici oz. na plezalni steni.

Največja dodana vrednost tokratne akcije se je brez dvoma izrazila v sobivanju različnih karakterjev in v spoznavanju različnih odnosov do plezanja in življenja. Mladi alpinisti iz različnih okolij so premikali in prepletali svoje meje, kar je dober obet za njihov razvoj.

Neizogibne so bile tudi (večne) debate o etiki in odnosu do plezanja v hribih. Gostitelji so poudarjali spoštovanje plezanja v resnih zimskih razmerah, ki omogočajo zdrav odnos do okolja v katerem se plezanje izvaja, obenem pa zimske razmere predstavljajo tudi ustrezen »ugankarski« izziv za vse, ki se lotijo plezanja v stenah, kjer so fizične dimenzije skorajda neznatne v primerjavi z bolj razvpitimi stenami onkraj Otoka.

Izrazit kontrast temu odnosu so gostitelji predstavili z večernim predavanjem Adele Pennington. Začela je s promocijo plezalne tradicije svojega okolja, potem pa neprepričljivo zagovarjala rabo dodatnega kisika in fiksnih vrvi v visokih gorah. Na moje suho vprašanje: »zakaj?«, je odvrnila, da to pač rada počne in užaljeno vprašala, če mora končati s predstavitvijo. Človeštvo pozna veliko primerov, ko je nekomu všečno početje grobo poseglo v okolje in doživljanje soljudi. Po predstavi se je razvila živahna debata, ki je večino udeležencev pripravila do tega, da so se opredelili do pomena pristopa k plezanju.

Naš obisk Škotske bo imel nadaljevanje čez leto dni, ko bodo sedanji gostitelji postali naši gostje. Pričakujem, da bo preplet energije in idej še bolj intenziven.

Marko Prezelj

ka_pzs_smar_skotska_2017_foto_marko_prezelj__7_

Nadaljevanje poročila je napisal vodja akcije Matija Volontar.

Udeleženci: Marko Prezelj (mentor), Matija Volontar (vodja akcije), Marija Jeglič, Sara Jaklič, Anže Klarič, Matej Balažic, Domen Petrovčič, Andrej Jež.
Gostitelji: Ian Parnell (vodja/organizator), Tim Oliver, Will Harris, Alfie Maun, Tom Livnigstone, Will Hardy, Suzana El Massri
Gostje: Ian Small, Nick Colton

Akcija na Škotskem je bila organizirana v obliki izmenjave. Tja smo se odpravili z namenom plezanja slavnih škotskih pečin v zimskih razmerah. Etika plezanja na Škotskem narekuje, da se sme plezati samo takrat, ko je stena (smer) pokrita s snegom. Na ta način ne poškodujemo skale in odkrijemo svojo »pot« čez zadano smer. Poleg tega je plezanje v nezasneženih pogojih nevarno, saj se ob plezanju lahko odlomijo precej veliki balvani.

ka_pzs_smar_skotska_2017_foto_anze_klaric__1_

Prvi večer sta Marko in Ian določila slovensko-škotske naveze za prvih nekaj dni, kar je bilo za nas precej neobičajno. Naveze: Matija - Tom, Matej - Alfie, Anže - Tim, Marija - Sara - Suzana, Mark - Ian, Andrej - Will Harris, Domen - Will Hardy. Naslednje jutro smo se vsi zapodili v dve ure hoda oddaljeno 100 - 130 m visoko steno hriba z imenom Stob Coire nan Lochain. Razmere prvi dan so bile kljub komaj znosnemu vetru, megli, občasnemu sneženju odlične. Izbiro smeri smo prepustili gostiteljem. Hitro smo ugotovili, da je kljub majhni višini smeri, plezanje zelo resno in dolgotrajno. Vse naveze so splezale eno smer, naveza Andrej - Will Harris pa dve.
Naslednji dan se je precej otoplilo. Sneg je vidno izginjal. Matija, Tom, Tim, Will Hardy, Domen, Anže, Marko, Ian in Ian Small smo se odpravili pod najvišjo goro Otoka - Ben Nevis (1345 m) v upanju, da bomo našli zasnežene smeri. Večino stene je bilo popolnoma kopne, zato smo Domen, Will Hardy, Tom in Matija splezali klasičen greben na vrh, Anže in Tim sta se odpravila v pokončno grapo v centralnem delu stene, Marko, Ian ter Ian Small pa so opravili prvo ponovitev zahtevne smeri v desnem delu ostenja, katere soavtor je Ian Small. Plezanje grebena je bila za ta dan najslabša odločitev, saj so sunki vetra dosegali hitrost do 90 km/h. Najhitrejši sestop iz vrha Ben Nevisa poteka po grapi, druga možnost pa je ena izmed mnogih planinskih poti, ki vodijo v dolino. Ženski del ekipe, se je odpravil v nekoliko bolj oddaljen hrib Chuch Door Butress. Naveza Matej - Alfie se je ponovno odpravila v Stob Coire nan Lochain, naveza Andrej - Will Harris pa se je v upanju na zasneženo skalo odpravila v dolino Lost Valley. Ta dan smo vsi splezali po eno smer.
Razmere so bile v nadaljevanju samo še slabše. Naslednje jutro so se Marko, Ian, Andrej, Domen, Marija, Sara, Tom in Suzana odpravili na misijo iskanja zasneženih smeri. Vsi razen Andreja, Domna in Toma, neuspešno. Ti so splezali klasično grapo v osrednjem delu stene Ben Nevisa. Preostali del ekipe je zjutraj ostal v koči, popoldne pa smo se odpravili na umetno steno v Fort Wiliam. Na začetku druge polovice tedna smo se Matija, Alfie, Will Harris, Tom, Anže, Marija, Sara in Marko ponovno odpravili na umetno steno. Ostali pa so obiskali dve ure oddaljeno drytoolišče. V sredo zvečer je Iana Parnella kot organizatorja zamenjal Nick Colton (soavtor Britanske smeri v Grandes Jorasses). Izredno zanimiv možakar, ki nam je popestril popoldneve s pripovedovanjem plezalskih dogodivščin skozi njegovo življenje. Otoplitve so se nadaljevale, tako smo preostale dneve preživeli v mestu ali na umetni steni. Upanja po znižanju temperatur in snegu ni več.
V petek smo se preselili na novo lokacijo v okrožje mesta Fort Wiliam. V omenjenem mestu je v času našega obiska potekal njihov Festival gorniškega filma, ki smo se ga Anže, Marko in Matija en večer tudi udeležili.

Uspešno, vendar premalo plezalsko obarvano akcijo smo zaključili z večerjo in obiskom tradicionalnega Škotskega plesa, ki se je odvijal v centru mesta Fort Wiliam.

ka_pzs_smar_skotska_2017_foto_marko_prezelj__5_

Razlaga ocen smeri
Ocenjevanje Škotskih zimskih smeri ima svoje značilnosti. Primer ocene je (VII/7). Prva (rimska) številka pomeni kompleksnost smeri (ang. overall difficulty). Sem spadajo faktorji kot so dolžina, vzdržljivost, možnosti varovanja. Druga številka pa nam sporoča najtežje gibe v smeri.

ka_pzs_smar_skotska_2017_foto_marko_prezelj__17_

Kronološki pregled

  • nedelja (12. februar): Prevoz Dolgi most - Letališče Marco Polo, let letališče Marco Polo - Edinburg, prevoz z osebnimi avtomobili Edinburg - hostel (Glen Cole). Določitev navez in ciljev za naslednji dan.
  • ponedeljek (13. februar): Vetrovno, megleno vreme. Vsi se odpravimo v Stob Coire nan Lochain. Matija - Tom splezata smer East Face Direct Direct (VII/7), 110 m. Matej - Alfie splezata Innuendo (V/6), 110 m. Anže - Tim splezata Crest Route (V/6), 110 m. Marija - Sara - Suzana se zapodijo v smer Twisting Groove, IV/5, 135 m. Marko - Ian splezata Central Grooves, VII/7, 110 m. Andrej - Will Harris splezata smer Scabbarad Chimmney, V/6, 100 m in Crest Route, V/6, 110 m. Domen - Will Hardy splezata Scabbarad Chimmney, V/6, 100 m.
  • torek (14. februar): Dokaj jasno, vendar zelo vetrovno vreme. Matija, Tom, Domen, Will Hardy splezajo klasičen greben na vrh Ben Nevisa - Tower Ridge, IV, 600 m. Marko - Ian Parnell - Ian Small opravijo prvo ponovitev smeri The Past Is Close Behind, VIII/8, 120 m v desnem ostenju Ben Nevisa. Anže - Tim splezata smer Green Gully, IV/3, 180 m. Matej - Alfie v Stob Coire nan Lochain opravita vzpon v smeri Twisting Grooves, IV/5, 100 m. Marija - Sara - Suzana splezajo smer Cryp Route, V/6 v hribu Church Door Butress. Andrej - Will splezata smer Neanderthal, VII/7, 100 m v dolini Lost Valley.
  • sreda (15. februar): Začetek toplega vremena. Mark - Ian neuspešno iščeta razmere v dolini Lost Valley. Andrej - Domen - Tom se odpravijo pod Ben Nevis in splezajo Green Gully, IV/3. Marija - Sara - Suzana iščejo razmere v območju hriba Stob Coire nan Lochain, neuspešno. Matija, Will Harris, Will Hardy, Anže, Matej, Tim, Alfie imajo pavzo in obiščejo umetno steno v mestu Fort Wiliam.
  • četrtek (16. februar): Toplo vreme se nadaljuje in pade veliko dežja. Anže, Matija, Sara, Marija, Mark, Alfie, Tom, Will Harris, Suzana se ponovno odpravijo na umetno steno v Fort Wiliam. Domen, Andrej, Tim, Will Hardy odidejo v dve uri oddaljeno drytoolišče.
  • petek (17. februar): Toplo vendar jasno vreme. Vsi splezamo daljši greben Aonach Eagech, II. Popoldne je sledil premik v drug hostel na obrobje mesta Fort William. Zvečer se Matija, Domen, Tom, Sara, Marija, Tim ponovno odpravimo na umetno steno. Ostali ostanejo v hostlu ali pa si ogledujejo mesto. Pozno zvečer je Nick imel predavanje o svojih začetkih plezanja in o smeri v Jorrassih.
  • sobota (18. februar): Precej močno piha in pada dež. Marija in Sara uspešno prepričata Toma, da ju pelje na vrh Ben Nevisa po peš poti. Ostali dan preživimo v hostlu. Marko, Matija in Anže se po kosilu odpravimo na tamkajšnji festival gorniškega filma in poslušamo predavanje Simona Richardsona - guruja Škotske zimske plezarije. Zvečer zaključek akcije sklenemo v bližji restavraciji, nato pa se odpravimo na tradicionalno Škotsko pogostitev, ki je bila v sklopu filmskega festivala.
  • nedelja (19. februar): Prevoz do letališča v Edinburgu, let do Benetk in od tam prevoz v Ljubljano.
ka_pzs_smar_skotska_2017_foto_matija_volontar__7_

Udeleženci so svoje izkušnje strnili takole:
  • Matija Volontar: Zame izredno dobra izkušnja. Podoben preskok kot pri plezanju v Čeških peščenjaki. Zaženeš se v 100 m smer in že delaš načrte katera smer bo naslednja. Nato te hitro prizemlji realizacija, da boš za teh 5 raztežajev najverjetneje porabil toliko časa, da boš za sestop potreboval luč. Upam, da bom v prihodnje imel možnost ponovnega obiska, teh stometrskih sten v bolj dolgotrajnih snežnih razmerah.
  • Marija Jeglič: Plezanje na Škotskem je svoj svet, katerega moraš na novo odkriti... že sama priprava na turo, kjer pač v nahrbtnik rajši zbašeš čim več parov rokavic in smučarska očala, zemljevid in kompas. Snežni sunki vetra in megla se prikradejo nenadno in zahrbtno. Ko so se po prvi polovici tedna temperature začele bližati spomladanskim in smo punce v skladu s tem nabrale rože, smo tudi pospravili cepine. Ne glede na to pa smo vseeno izkoristili prav vsak dan, bodisi s prečkanjem grebenov, osvajanjem najvišjega vrha Velike Britanije, bodisi pa s spoznavanjem Škotske kulinarike. Predvsem utekočinjene. Gostitelji so se res izkazali in veselim se, da jim vrnemo izkušnjo pri nas. Vsekakor pa sem prepričana, da se bom še vrnila na Škotsko po zimo.
  • Sara Jaklič: Izmenjava je ponudila enkratno priložnost spoznavanja s snežnimi navpičnicami. Kljub spremenljivim vremenskim razmeram, ki so za ta del okoliša precej značilne, smo se uspeli dokazati v nekaj dobrih smereh, doseči najvišji vrh Velike Britanije ter se naučiti škotskega pristopa k plezanju v zimi.
  • Anže Klarič: Na Škotskem smo v prvih nekaj dneh okusili njihovo plezarijo in zanjo znan vetrič. Žal pa je naslednje dni prišlo do otoplitve, ki je pobrala sneg. Zato zaradi tamkajšnje etike nismo več plezali smeri, ampak smo se podali na grebene. No, brez škotskega plesa v soboto pa tudi ni šlo. Super izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovil.
  • Andrej Jež: Tokratna izmenjava z Škoti se mi je izredno dopadla. Plezali smo lepe smeri in spoznali veliko zanimivih alpinistov. Upam, da nas bodo poti, še kdaj pripeljale skupaj. Žal pa smo imeli nekaj smole z vremenom. Kljub vsemu mislim, da smo čas dobro izkoristili. Zagotovo se še vrnem na Škotsko ko bo PRAVA zima.
  • Matej Balažic: Zanimiva akcija z plezalnega in družbenega vidika, saj smo se odlično razumeli med sabo in gostitelji. Samo plezanje me je navdušilo tako slog, kot sama etika plezanja, ki mi osebno ustreza. Škoda edino da vreme in razmere niso najbolj sodelovale z nami. Upam, da se bom še imel priložnosti vrniti na Škotsko, ter se še preizkusiti v kateri izmed mnogih odličnih smeri.
  • Domen Petrovčič: Ena boljših akciji, kjer smo poleg dobrega plezanja spoznali fajn ljudi, s katerimi smo se v določenih trenutkih odlično ujeli in spet v drugih zanimivo razlikovali. Po tem tednu bolje razumem angleški črni humor, ki je po mojem mnenju posledica stalnega soočanja s slabimi vremenskimi razmerami in dragega družabnega življenja :) Še se vrnem na Škotsko.
  • Ian Parnell: I felt the British - Slovenian exchange in February 2017 was very successful. A rise in temperatures limited harder Scottish winter climbing to the first half of the week, however the exchange of ideas and energy throughout the week was extremely valuable. In many ways the fact that we had less than ideal conditions was a useful reminder for our young hosts and visitors that mountaineering is about adapting to be able to deal with the realities presented on the day rather than being able to pick and choose perfect days. I was particularly impressed by the generous spirit and good humour of the Slovenian team (exemplified by their Mentor Marko would hardly stopped laughing the whole week). Their easy ability to bond with the young British hosts as was their lack of complaint when conditions made climbing challenging at the end of the week. Theirs is an attitude that will stand them in good stead in the big mountains. The opportunity for some of our younger alpinists to meet like minded people from a different climbing culture is a vital part of their education, and I am sure the return trip to Slovenia in 2018 will further broaden their horizons and skills. 
  • Tom Livingstone: I've just finished a week of 'proper' Scottish winter climbing, as part of an exchange with eight Slovenian climbers. We enjoyed great mixed climbing and alpine-style ridges at the start of the week, and then witnessed winter disappear due to rising temperatures. We resorted to scrambles, runs and walks in the second half of the week. This seems like the ‘proper' Scottish experience; a week of perfect conditions wouldn't have felt like Scotland at all!
  • Will Harris: I thought that the exchange was really successful, even with the challenging conditions presented by the unusually Spring-like weather that developed as the event went on. The opportunity to exchange views about the ways that we enjoy the mountains was a highlight of the meet, as was the chance to meet keen young Slovenian Alpinists who we will hopefully get the chance to climb with again in the Alps. Having seen the photos shared by participants of their home mountains and crags the other British hosts and I are excited for the return trip.
  • Suzana El Massri: The truth? To have been there at the first place. You must have been good at it. You leave better. At first I was sceptic about their ideologies and energy talks. Yet you were not given answers here but challenged to find your own solutions. Their feedback was straight to the point, like it or don't. If I was motivated before. After this week..all I can think of is being out there again and again. I hope we will keep on inspiring each other through the years. Oh.. and they sure know how to have fun...!
  • Alfie Maun: Despite the conditions perpetuating the frustratingly fickle stereotype of Scottish winter climbing I felt the British/Slovenian exchange was a massive successes. The conditions allowed us two days of proper winter climbing, for which the conditions and weather were great. Scotland was teasing us - showing us how good it can be and then taking it away! The benefit of the abundance of rest days was there was plenty of time for socialising. It was great to share psyche with the talented young Slovenians and i'm looking forward to visiting Slovenia on the return part of the exchange.

Matija Volontar

Foto: Anže Klarič, Marko Prezelj, Matija Volontar