četrtek, 2. november 2017
Žiga Oražem in Matija Volontar preplezala znameniti Walkerjev steber v Grandes Jorasses
|
Žiga Oražem (AO PD Kamnik) in Matija Volontar (AO PD Jesenice) sta med 14. in 16. 10. 2017 splezala znameniti Walkerjev steber (TD+/ED1, IV, 5c/6a, A1, 1200 m) v Grandes Jorasses (4208 m), Cassinovo smer, ki so jo leta 1938 preplezali mojstri vertikale - Cassin, Esposito, Tizzoni. Riccardo Cassin je poznan tudi po številnih težkih smereh v Alpah, italijanskega rodu in med drugim tudi inovator in izdelovalec alpinistične opreme, ki je že leta 1958 skupaj s sinom predstavil prototip plezalnega pasu. Do tedaj so se plezalci na vrv navezovali s pomočjo najlonskega vozla okrog pasu, kar je bilo v primeru padca v večini primerov smrtno in zelo boleče.
Žiga je plezanje poimenoval z besedami, ki ne potrebujejo dodatnega opisa: "Grande tura v Grandes Jorasses. Epic adventure bi rekl škoti sploh v teh razmerah!" |
Chamonix 14.10. 2017: Z Volontarjem se peš podava ob zobati železnici proti ledeniku Mer de Glace, do bivaka Leschaux. Z bivaka imava odličen pogled na najin cilj v S steni Grandes Jorasses, Walkerjev steber.
Izgleda preplezljivo! Čeprav so nama prejšen večer v Elevationu 1904 cafe baru zatrjevali da ni razmer.
V Nedeljo ob šestih zjutraj že plezava uvodne raztežaje. Škripovc točno tam kjer je treba.
Strena je ogromna in izgleda, da jo turisti radi gledajo, panoramski poleti ob steni so se vrstili vsake pol ure. Le to nama je kazilo popolen mir saj v steni ni bilo nikogar. No pa tudi iz reševalnega helikopterja so naju čekiral kako napredujeva. Res se lahko počutiš varno v taki steni. Brez heca negre.
Kaj kmalu sva prišla do pokončnega skalnega 6a-ja. Zadeve sem se lotil v derzah in brez rokavic, ker sem šel preveč po levi sem vmes začel toolat. Prebijem se čez "ta težek del". Sledila je dolga prečka v desno. Nato sva si smer popestrila s plezanjem čez plošče namesto da bi plezala v kotu za vogalom! Kaj češ, prišla sva čez. Sledil je bivak na majhni polički, katero sva si izkopala v sneg. 
Kmalu naslednjega jutra že napredujeva naprej. Malo gor, nato spust, spet navzgor, sledilo je plezanje čez t.i. black slabs. Obujem si plezalnike! Ta dan je bil dolg, plezava po skali, ledu, škripovcu in miksava proti vrhu. Vmes se tudi ustaviva, da si stopiva tako potrebno tekočino.
Po 23 urah plezanja se zadovoljna, ampak zelo utrujena znajdeva na vrhu Walkerja! Malo si skuhava in zaspiva! Hitro naju zbudi sonce. Torek je! Sledil je sestop čez ledenike v dolino Ferret proti Courmayeur-u.
Končno Cham, kjer sva dirtbagala pri angležih. Kuhava si nekaj kar ni polenta in ne juha.
Super ejga, to je pa bla tura, sva se strinjala!
Objava Matije Volontarja:
Vir: pdkamnik.si