torek, 13. februar 2018
Ocena alpinistične sezone 2017
Začetek zime je bil obetaven. Razmere v stenah so bile dobre, plezalo se je veliko. Nastalo je nekaj novih lažjih smeri. V nadaljevanju sezone so se naredile odlične razmere v ledu in pozornost alpinistov se je popolnoma preusmerila v led. Preplezali so številne slapove, omeniti velja redko ponovitev slapa Šprickobl v Baški grapi. Sicer se tudi letos ni dalo izogniti črednemu nagonu. Trume plezalcev so praviloma plezale slapove, za katere je virtualni svet - Marko Prezelj pravi, da so nas z njim nategnili - dejal, da so plezljivi.
Pomladno ogrevanje je minilo klasično. Obiskane so bile standardne stene Kamniških in Julijskih Alp. Za klasični odmik in hkrati presežek in prvenstvo je poskrbel Luka Krajnc s prvo prosto ponovitvijo smeri Spomin v Paklenici, ki ji je po dolgotrajnem študiju nadel oceno 8c. Poletje je prineslo veliko vzponov, obiskane so bile tudi nekoliko pozabljene stene Široke peči, Rakove Špice in Rigljice, našel se je prostor za nekaj prvenstvenih, med drugim tudi za Johanovo spominsko v Planji (Karo-Grmovšek). V severni steni Triglava sta Luka Lindič in Ines Papert ponovila zelo težko, 1000-metrsko Ulino smer. Seznam težkih smeri v slovenskih Alpah je konkretno dopolnila Tjaša Jelovčan, ki je bila z različnimi soplezalci in soplezalkami nadvse aktivna tudi v drugih koncih Evrope, celo v Albaniji. Italijanski Dolomiti niso ostali brez slovenskega pridiha, med drugim se je plezalo v kultni severozahodni steni Civette in v zahodni steni Heiligkreuzkofla, kjer je naveza Pozvek-Grmovšek prosto na pogled ponovila zelo težko smer La perla preziosa. Slovenski alpinisti so sledi pustili tudi v okolici najvišjih alpskih očakov, kjer so se še posebej izkazali mladi taborniki, vrhunec pa predstavljata jesensko-zimski ponovitvi Walkerjevega stebra v Grandes Jorasses (Volontar-Oražem) in Allain-Leininger v Druju (Mrak-Grilj).
Z letošnjimi odpravami smo lahko zadovoljni, saj je na pot odšla lepa bera alpinistov s smelimi načrti in drznimi cilji. Če pa nanje pogledamo skozi strogo prizmo športnih dosežkov, je uspešnost nekoliko slabša. Ampak, a ni v alpinizmu uspešnost to, da se vsi alpinisti vrnejo domov? In iz izkušnje potegnejo nekaj naukov in lekcij, ki jim bodo koristile pri prihodnjih alpinističnih udejstvovanjih? Uspešnost niso samo kolajne in zmage.
Med odpravami moramo vsekakor izpostaviti navezo Prezelj-Novak-Česen, ki se je domov vrnila s preplezano zahodno steno šesttisočaka Arjuna v indijski Himalaji. Nova težka smer je dolga 1400 metrov, fantje so za vzpon in sestop potrebovali tri dni. Sicer so Matej Balažic, Blaž Gladek in Marjan Kozole ter Martin Žumer in Nejc Marčič v začetku leta plezali v Patagoniji, kjer so jim družbo delali tudi Kamničani Žiga Oražem, Ambrož Bajde in Matej Mučič. Za velike podvige se v vremensko izjemno neugodni sezoni ni izšlo. Luka Lindič in Ines Papert pa sta jug Argentine obiskala v jeseni. Lindič je bil tudi letos na obisku v Kanadi, in sicer je januarja s soplezalcem Marc-Andrejem Leclercom načrtoval prvi zimski vzpon v vzhodni steni Mt Slesse v pogorju North Cascades, a so jima vremenske razmere preprečile načrte. Luka Stražar in Aleš Česen sta se čez lužo podala marca in plezala v kanadskem Skalnem gorovju, a je vreme tudi njima mešalo štrene. Kljub temu sta opravila veliko različnih vzponov. Luka Stražar in Petra Klinar sta maja preplezala Cassinov greben na Denali. Mešanico izkušenj in predvsem mladosti je predstavljala skalna odprava v Kirgizijo, kjer so fantje in dekleta dodobra izkoristili razmere in preplezali lepo bero smeri v granitnih razpokah doline Ak-Su. Izstopa prva ženska prosta ponovitev poči Perestroika Nastje Davidove (v navezi z Ivo Božić). Poleti se je v pogorju Haptal v indijski Himalaji potikala še ena slovenska odprava, ki je uspela preplezati nekaj novih smeri na še neosvojena vrhova. Veliko mladih alpinistov (pa tudi mladih po srcu) je nabirala izkušnje v perujskih Andih. Jeseni sta se Luka Stražar in Nejc Marčič lotila nove smeri v zahodni steni Anapurne. Slabe snežne razmere, močan veter in pomrzli prsti so tudi na tej odpravi krojili potek in fanta sta se vrnila v domovino brez doseženega cilja. Zadnja slovenska naveza na delu v Himalaji leta 2017 sta bila Miha Zupin in Luka Plut, ki sta zaradi razmer rahlo spremenila cilje, vseeno pa uspešno ponovila dve lažji smeri in dodala v seznam tamkajšnjih gora 1300-metrski prvenstveni Kranjski greben na Kang Korob - posvečen 70. obletnici enega najaktivnejših ferajnov pri nas.
Kaj reči ob koncu sezone? Glavni akterji slovenskega alpinizma še vedno držijo voz nad vodo, zdi se, da ni pravih naslednikov. Zametki se kažejo v trenutni sestavi mladinske reprezentance, ki ima vse pogoje, da prevzame vajeti v svoje roke, a le, če se bo uspela rešiti bremena uspeha svojih predhodnikov. Ki si ga je čisto sama naložila. Tudi nekaj mladih se je letos izkazalo na taborih za perspektivne alpiniste, energija je bila prava in videli bomo, kako se bodo stvari razvijale. Vsekakor bo morala svoj del opraviti tudi krovna organizacija, Komisija za alpinizem, pri zagotavljanju ustreznih pogojev za delo in razvoj podmladka. Smernice so začrtane dobro, zdaj je treba to vzdrževati in nadgrajevati.
Peter Bajec,
član IO Komisije za alpinizem PZS
Dodatno pojasnilo glede izbora najuspešnejših alpinistk in alpinistov 2017
Z letošnjimi odpravami smo lahko zadovoljni, saj je na pot odšla lepa bera alpinistov s smelimi načrti in drznimi cilji. Če pa nanje pogledamo skozi strogo prizmo športnih dosežkov, je uspešnost nekoliko slabša. Ampak, a ni v alpinizmu uspešnost to, da se vsi alpinisti vrnejo domov? In iz izkušnje potegnejo nekaj naukov in lekcij, ki jim bodo koristile pri prihodnjih alpinističnih udejstvovanjih? Uspešnost niso samo kolajne in zmage.
Med odpravami moramo vsekakor izpostaviti navezo Prezelj-Novak-Česen, ki se je domov vrnila s preplezano zahodno steno šesttisočaka Arjuna v indijski Himalaji. Nova težka smer je dolga 1400 metrov, fantje so za vzpon in sestop potrebovali tri dni. Sicer so Matej Balažic, Blaž Gladek in Marjan Kozole ter Martin Žumer in Nejc Marčič v začetku leta plezali v Patagoniji, kjer so jim družbo delali tudi Kamničani Žiga Oražem, Ambrož Bajde in Matej Mučič. Za velike podvige se v vremensko izjemno neugodni sezoni ni izšlo. Luka Lindič in Ines Papert pa sta jug Argentine obiskala v jeseni. Lindič je bil tudi letos na obisku v Kanadi, in sicer je januarja s soplezalcem Marc-Andrejem Leclercom načrtoval prvi zimski vzpon v vzhodni steni Mt Slesse v pogorju North Cascades, a so jima vremenske razmere preprečile načrte. Luka Stražar in Aleš Česen sta se čez lužo podala marca in plezala v kanadskem Skalnem gorovju, a je vreme tudi njima mešalo štrene. Kljub temu sta opravila veliko različnih vzponov. Luka Stražar in Petra Klinar sta maja preplezala Cassinov greben na Denali. Mešanico izkušenj in predvsem mladosti je predstavljala skalna odprava v Kirgizijo, kjer so fantje in dekleta dodobra izkoristili razmere in preplezali lepo bero smeri v granitnih razpokah doline Ak-Su. Izstopa prva ženska prosta ponovitev poči Perestroika Nastje Davidove (v navezi z Ivo Božić). Poleti se je v pogorju Haptal v indijski Himalaji potikala še ena slovenska odprava, ki je uspela preplezati nekaj novih smeri na še neosvojena vrhova. Veliko mladih alpinistov (pa tudi mladih po srcu) je nabirala izkušnje v perujskih Andih. Jeseni sta se Luka Stražar in Nejc Marčič lotila nove smeri v zahodni steni Anapurne. Slabe snežne razmere, močan veter in pomrzli prsti so tudi na tej odpravi krojili potek in fanta sta se vrnila v domovino brez doseženega cilja. Zadnja slovenska naveza na delu v Himalaji leta 2017 sta bila Miha Zupin in Luka Plut, ki sta zaradi razmer rahlo spremenila cilje, vseeno pa uspešno ponovila dve lažji smeri in dodala v seznam tamkajšnjih gora 1300-metrski prvenstveni Kranjski greben na Kang Korob - posvečen 70. obletnici enega najaktivnejših ferajnov pri nas.
Kaj reči ob koncu sezone? Glavni akterji slovenskega alpinizma še vedno držijo voz nad vodo, zdi se, da ni pravih naslednikov. Zametki se kažejo v trenutni sestavi mladinske reprezentance, ki ima vse pogoje, da prevzame vajeti v svoje roke, a le, če se bo uspela rešiti bremena uspeha svojih predhodnikov. Ki si ga je čisto sama naložila. Tudi nekaj mladih se je letos izkazalo na taborih za perspektivne alpiniste, energija je bila prava in videli bomo, kako se bodo stvari razvijale. Vsekakor bo morala svoj del opraviti tudi krovna organizacija, Komisija za alpinizem, pri zagotavljanju ustreznih pogojev za delo in razvoj podmladka. Smernice so začrtane dobro, zdaj je treba to vzdrževati in nadgrajevati.
Peter Bajec,
član IO Komisije za alpinizem PZS
Dodatno pojasnilo glede izbora najuspešnejših alpinistk in alpinistov 2017