Kolumna

Planinska zveza Slovenije

torek, 13. marec 2018

Odgovor Planinske zveze Slovenije na članek v časniku Ekipa

Objavljamo odgovor Planinske zveze Slovenije na članek "Delitev denarja v športu – Zdaj pa cifre na mizo, pa se gremo …" (objavljen v časniku Ekipa 10. marca 2018), ki smo ga danes poslali uredništvu dnevnika Ekipa SN s pozivom po javni objavi v naslednji tiskani številki časnika.

Odgovor Planinske zveze Slovenije na članek PDF "Delitev denarja v športu – Zdaj pa cifre na mizo, pa se gremo …", ki je bil objavljen v časniku Ekipa 10. marca 2018.

V Planinski zvezi Slovenije (PZS) smo neprijetno presenečeni, da tako ugleden športni časopis, kot je Ekipa, tako površno predstavlja tematiko delitve denarja v slovenskem športu. Nismo spregledali, da so osnova za članek finančni podatki, ki so bili predstavljeni v oddaji Tarča na nacionalni televiziji. A novinar Ekipe Jurij Završnik se je v tem članku lotil še poglobljene predstavitve letnih prispevkov, ki jih Fundacija za šport (FŠO) namenja nacionalnim panožnim športnim zvezam. Pri tem pa je novinar primerjal med sabo neprimerljive podatke, saj je zanemaril dejstvo, da večina nacionalnih panožnih športnih zvez kandidira za sredstva FŠO na področjih vrhunskega športa (v preteklosti sta to bili skupini D1 in D2), medtem ko nekatere nacionalne zveze kandidiramo tudi za sredstva na ostalih področjih sofinanciranja s strani FŠO.

PZS je v letu 2017, na katerega se nanašajo v članku predstavljeni podatki, od FŠO prejela 132.798 € za vrhunski šport, in sicer za tri različne športne panoge, ki so pod okriljem PZS: športno plezanje, vrhunski alpinizem in tekmovalno ledno plezanje. Razliko v višini 91.777 € pa smo prejeli za programe s področja rekreacije, založništva, športnih objektov in ostalih programov. Od tega smo prejeli največ sredstev za vzdrževanje športno-planinske infrastrukture, ki je razpršena po celotnem območju Slovenije in je brezplačno dostopna vsem: plezališča v naravnem okolju (20.334 €) ter planinske poti (37.985 €). Zato menimo, da bi v izogib zavajanja javnosti bilo edino pravilno, da se glede na namen članka ločeno predstavijo podatki, ki so jih posamezne nacionalne športne zveze prejele za izvajanje programa članskih in mladinskih reprezentanc oz. za program kakovostnega in vrhunskega športa. V tej razvrstitvi pa se Planinska zveza Slovenije uvršča na sam rep prvih desetih zvez in nikakor ne na četrto mesto, kot je prikazano v članku. In to kljub temu, da je športno plezanje leta 2016 postalo olimpijska panoga in da je PZS ena izmed redkih športnih organizacij, ki pod svojim okriljem združuje več športnih panog. Naj opozorimo tudi na napačno naveden podatek v preglednici, kjer je za športno plezanje v letu 2016 navedenih samo 54 registriranih športnikov. Ta podatek se nanaša na število kategoriziranih oz. vrhunskih športnikov, medtem ko je pravilni podatek 222 registriranih športnikov v panogi športno plezanje, kar skupaj s 665 registriranimi alpinisti pomeni 887 registriranih športnikov.

Novinar si je v članku privoščil še eno veliko posploševanje brez preverjanja dejstev, saj je športna rekreacija oz. šport za vse v vseh pomembnejših športnih dokumentih, vključno z Nacionalnim programom športa 20142023, označena kot pomembna sestavina športa. V Sloveniji smo lahko ponosni na velik delež otrok in odraslih, ki se redno ukvarjajo s športno rekreacijo in takšna množičnost v športu je zagotovo tudi eden izmed razlogov za celotno uspešnost slovenskega športa. Zato nam novinarjevo umeščanje področja športne rekreacije izključno na področje zdravja nikakor ni razumljivo, se pa strinjamo z njim, da bi morala država tudi prek sredstev za zdravje sofinancirati izvajanje športne rekreacije, saj je ta pomembna tudi za zdravje prebivalcev.

Nazadnje pa želimo opozoriti na še eno novinarjevo napačno trditev, in sicer da alpinizem "nima nobene zveze s športom". Res je, da je alpinizem zaradi specifičnosti in velikih nevarnosti, ki alpinistu grozijo tudi pri najmanjših napakah, edina izmed okoli 140 športnih panog, ki nima tekmovalnega sistema. A je vseeno že dlje časa v Sloveniji v veljavi sistem ocenjevanja alpinističnih športnih uspehov prek sistema kategorizacije športnikov. Na mednarodni ravni pa je urejeno ocenjevanje in izbor najboljših svetovnih alpinističnih vzponov v okviru podeljevanja priznanj z nazivom zlati cepin. In teh smo Slovenci v četrtstoletni zgodovini podeljevanja tega prestižnega priznanja prejeli že sedem, naš vrhunski alpinist Marko Prezelj pa je edini na svetu, ki ima že štiri. To samo potrjuje dejstvo, da so tudi na področju alpinizma uvedeni merljivi športni rezultati, tako v Sloveniji kot na mednarodni ravni. Obstaja pa še mnogo drugih dejstev, ki alpinizem zagotovo umeščajo med športne panoge, med drugim tudi, da je alpinizem kot športna panoga priznana s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja. Ob tem je zanimivo premalo poznano dejstvo, da je bilo med obema svetovnima vojnama podeljenih precej olimpijskih medalj za vrhunske uspehe v alpinizmu. Vpetost alpinizma v šport v Sloveniji pa je razvidna tudi iz številnih Bloudkovih priznanj, najvišjih priznanj s področja športa, ki so jih za svoje uspehe v pretekih desetletjih prejeli številni vrhunski slovenski alpinisti. Zato glede vpetosti alpinizma v šport trdimo ravno nasprotno kot novinar.

Bojan Rotovnik,
predsednik Planinske zveze Slovenije