Pojasnila glede dviga višine članarine PZS v letu 2020

Glavni povod za nove višine članarin je nova zavarovalna pogodba, ki zaradi slabega škodnega rezultata v preteklem obdobju, prinaša višje zavarovalne vsote, kljub prilagoditvi zavarovalnih vsot A članarine.

Razlike v ceni napram preteklim letom in kaj te vsebujejo, so podane v spodnji tabeli:

Pri družinskih članarinah je med dvigom članarine in višjimi stroški zavarovanja razlika še primerno manjša. Z izjemo uvedbe prispevka enega evra za Korošico v letu 2019, gre za prvi dvig članarine od leta 2015. V tem obdobju je znašala inflacija 5,2 %, minimalne in povprečne plače so se dvignile za 12 %, povprečne pokojnine za 7,3 %.

Izpostaviti je potrebno še združitev zavarovalne vsote za reševanje v tujih gorah in zdravstveno asistenco v tujini za člane B, S+Š in P+O na 6.000 € (prej ločeno dvakrat 3.000 €). Člani, ki bodo evropske in turške gore odkrivali v obliki pohodništva, trekingov, športnega plezanja, turnega kolesarjenja in turnega smučanja, imajo zdaj bistveno boljše zavarovalne vsote za kritje stroškov reševanja, kar bo lahko olajšalo odločitev posameznika katero kategorijo članstva izbrati. Kljub temu, pa A članarina še vedno ponuja bistveno boljši obseg zavarovanja z dovolj kritja za reševanje v najzahtevnejših situacijah po celem svetu.

Glede na različne informacije o višini zavarovalnih vsot in cen članarine slovenske in avstrijske planinske organizacije, smo pripravili primerjalno tabelo (spodaj). Podrobnosti o članskem zavarovanju PZS najdete na spletni strani www.pzs.si, o članskem zavarovanju ÖeAV pa na spletni strani alpenverein.at.

Glede na zapisano in prikazano ocenjujemo prilagoditev višin članarin kot potrebno in sorazmerno, saj ohranja primerljiv nivo zavarovanj in drugih ugodnosti. Ohranja se vzdržnost članskega zavarovanja, društvom pa prinaša tudi večji prihodek društev, s katerim bodo lahko kvalitetnejše izvajala svoje aktivnosti.

Po uvedbi namenskega evra za Korošico v letu 2019 smo se odločili ustanoviti t.i. Planinski sklad in njegova sredstva nameniti za posebne društvene investicije v planinske koče. Sklad je namenjen društvom, upravni odbor PZS pa vsako leto v naprej določi namen za katerega bodo namenjena zbrana sredstva.

Dobršen del planinskih koč obratuje na območjih kjer normalno poslovanje in delovanje ni možno. Transport gradbenega materiala in opreme, zaostreni vremenski pogoji skozi celo leto, časovno omejeno poslovanje in birokratske zahteve enakovredne gostinskim obratom v dolini, so razlog, da planinska društva, kljub navidezno visokim cenam uslug in storitev, sama težko zberejo finančna sredstva, ki bo omogočila zadovoljivo sanacijo in ekološko ter finančno vzdržno poslovanje. Predvsem pa se to pokaže v primeru izrednih dogodkov oz. pri društvenih investicijah v planinske koče v primeru sanacij po večjih elementarnih nesrečah in požarih.

Članstvo v več društvih je bilo v preteklosti že večkrat izpostavljeno. V izogib dvojnemu plačevanju prispevka PZS, smo zato vzpostavi sistem možnosti plačila članarine tudi pri drugem društvu (brez plačila deleža PZS). Višino tovrstne članarine določi vsako društvo samo.

Pogoj za včlanitev v drugo društvo je aktivno in plačano članstvo v matičnem planinskem društvu ali klubu. Članstvo mora biti tako, s strani matičnega društva, tudi zavedeno v sistemu Naveza (centralna evidenca članstva PZS). Član, ki bi se dodatno včlanil v drugo društvo/klub, ki je član PZS, ne bo prejel članske izkaznice in znamkice za to (drugo) društvo. Društvo tudi takega člana vpiše v sistem Naveza.