sobota, 8. februar 2020
Sandi Blažina (1926-2020)
V 94. letu se je poslovil Sandi Blažina, pionir slovenskega povojnega alpinizma in prizadeven planinski delavec. Ohranili ga bomo v lepem spominu!
Sandi Blažina se je pričel ukvarjati z alpinizmom že zelo mlad, star komaj 16 let. Leta 1943 se je udeležil mladinskega alpinističnega tabora v Dolomitih. Po vrnitvi iz delovnega taborišča v Salzburgu, je aktivno nadaljeval s plezanjem. Predvsem je plezal v Trstu bližnji Glinščici ter se udeleževal tur in taborov v Dolomitih in Karnijskih Alpah. Že leta 1946 je v Italiji končal tečaj za alpinističnega inštruktorja.
Leta 1947 se je Sandi vpisal na ljubljansko gradbeno fakulteto, a zaradi skromnih denarnih virov študija ni končal. V študijskem času je postal aktiven član alpinističnega odseka Akademskega planinskega društva (prej PD Univerza). Spoznal je številne nove alpinistične prijatelje in z njimi začel zahajati tudi v slovenske gore in stene (France Zupan, Rado Kočevar, Marjan Keršič - Belač, Dane Škerl).
Aktivno se je ukvarjal z alpinistično in planinsko vzgojo. Udeleževal in vodil je alpinistične tečaje, tako na zvezni kot tudi na društveni ravni. Prvo »plezalsko šolo« Obalnega planinskega društva Koper (OPD Koper) je vodil let 1974, kar ga je zaposlovalo vse do leta 1981. Leta 1985 je vodil tudi usposabljanje za vodnike PZS.
Med letoma 1983 in 1985 je Sandi Blažina kot predsednik vodil delovanje OPD Koper. Kot gradbenik je veliko skrb posvečal tudi Tumovi koči na Slavniku. Izdelal je idejni predlog prizidka, ki je bil dograjen leta 1984. Uresničil je zamisel srečanja starejših, na obali živečih planincev - v veliki meri je šlo za priseljene nekdanje alpiniste.
Po reorganizaciji meddruštvenih odborov (MDO) je leta 1984 prevzel vodenje MDO za Obalno-kraško-notranjsko območje. Vodil ga je do leta 1987 in v tem času uspel povezati obalno-kraško-notranjska društva ter tako pomembno vplivati na razvoj planinstva v tem delu Slovenije.
Planincem in alpinistom bo Sandi Blažina ostal v spominu tudi po številnih predavanjih, ki so jim primorski ljubitelji gora še posebno radi prisluhnili.
Leta 1947 se je Sandi vpisal na ljubljansko gradbeno fakulteto, a zaradi skromnih denarnih virov študija ni končal. V študijskem času je postal aktiven član alpinističnega odseka Akademskega planinskega društva (prej PD Univerza). Spoznal je številne nove alpinistične prijatelje in z njimi začel zahajati tudi v slovenske gore in stene (France Zupan, Rado Kočevar, Marjan Keršič - Belač, Dane Škerl).
Leta 1948 je s Škerlom opravil drugo ponovitev Čopovega stebra, z ženo Danico pa prvo mešano ponovitev iste smeri. Med pomembnejšimi ponovitvami sta tudi Aschenbrennerjeva smer v Travniku in Comicijev raz v Jalovcu ter številne druge smeri V. in VI. težavnostne stopnje. Mnoge je preplezal z ženo Danico (rojeno Pajer), s katero je po poroki živel v Izoli. Vodil je odpravi v Ande - v Cordillero Real v Boliviji (1964) in v Cordillero Blanco v Peruju (1975) ter se udeležil odprave v Pamir (1967). Ves čas svojega delovanja v alpinizmu je bil tudi član italijanskega alpinskega kluba CAI. Prijateljeval je s številnimi odličnimi tržaškimi alpinisti, kot so Enzo Cozzolino, Jose Baron, Nino Corsi.
Med letoma 1983 in 1985 je Sandi Blažina kot predsednik vodil delovanje OPD Koper. Kot gradbenik je veliko skrb posvečal tudi Tumovi koči na Slavniku. Izdelal je idejni predlog prizidka, ki je bil dograjen leta 1984. Uresničil je zamisel srečanja starejših, na obali živečih planincev - v veliki meri je šlo za priseljene nekdanje alpiniste.
Po reorganizaciji meddruštvenih odborov (MDO) je leta 1984 prevzel vodenje MDO za Obalno-kraško-notranjsko območje. Vodil ga je do leta 1987 in v tem času uspel povezati obalno-kraško-notranjska društva ter tako pomembno vplivati na razvoj planinstva v tem delu Slovenije.
Planincem in alpinistom bo Sandi Blažina ostal v spominu tudi po številnih predavanjih, ki so jim primorski ljubitelji gora še posebno radi prisluhnili.
Pripravil Matej Ogorevc