Zasnežen gorski svet nas bo počakal - ne z glavo skozi zid in za vsako ceno v gore

Če je večina zime minila v znamenju skromne snežne odeje in neobičajno visokih temperatur, so zadnji dnevi v gorah radodarni s snegom, tako da se je stopnja nevarnosti snežnih plazov povzpela na tri oziroma štiri na petstopenjski evropski lestvici, torej na znatno in ponekod v Julijskih Alpah veliko, kar sta stopnji, ob katerih se zgodi največ nesreč v zasneženih gorah. Zato planincem odsvetujemo obisk visokogorja ter jim priporočamo, da prilagodijo svoje želje in načrte, izberejo nižje ležeče cilje ter ne gredo z glavo skozi zid in za vsako ceno v gore.

"Pričakovati je bilo, da se zima ne bo poslovila, brez da bi pokazala zobe. Če smo se pritoževali nad pičlo snežno odejo in pravimi jesenskimi temperaturami, nas je v zadnjih dneh le nagradila z nekaj beline. Na nacionalnem vremenskem portalu ARSO lahko preberemo, da se snežna odeja v gorah postopno kopiči in od ponedeljka zjutraj se je nad višino okrog 1600 metrov v Julijskih Alpah odebelila za od 50 do 100 centimetrov, v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, vzhodnih Karavankah in na Pohorju pa precej manj, večinoma od 5 do 30 centimetrov. Sneg je rahel in mehak ter nad okoli 1700 metrov suh, nižje pa je sprva padal moker sneg, čez dan pa je ob ohladitvi zapadlo nekaj centimetrov suhega snega. Snežna odeja je deloma pomrznila, veliko je zametov, nastale so nove opasti. Vetru izpostavljeni grebeni so močno spihani, predvsem tam je sneg trd in poledenel," trenutne razmere opisuje Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor gorskega reševanja.



Kot je objavljeno v plazovnem biltenu Agencije RS za okolje, je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1700 metrov znatna, tretje stopnje, nižje, kjer je še dovolj novega snega, pa zmerna, druge stopnje, medtem ko se bo danes v visokogorju zahodnih Julijskih Alp povečala na četrto stopnjo, torej bo velika nevarnost snežnih plazov. Predvsem so nevarna mesta z napihanim novim snegom, ki so zaradi močnega jugozahodnika predvsem na severnih in vzhodnih straneh grebenov in sedel. Na strmejših pobočjih se lahko sprožijo manjši plazovi nesprijetega snega, že ob manjši obremenitvi snežne odeje pa lahko predvsem na mestih z napihanim snegom sprožite kložast plaz. Kakšen plaz se lahko s strmejših pobočij sproži tudi spontano. Pod nadmorsko višino 1700 metrov na izrazitih prisojnih legah niso izključeni tudi posamezni spontani plazovi mokrega snega. Na vetru izpostavljenih legah, kjer je novi sneg spihan do stare podlage, je nevarnost zdrsov.

"Vsem, ki imajo željo, da bi ta konec tedna obiskali visokogorje, svetujemo, da spremenijo svoje želje in obiščejo nižje ležeče predele, kjer ni oz. je manj snega. Tretja stopnja po evropski petstopenjski lestvici namreč za neizkušenega posameznika predstavlja veliko tveganje, da ga bo presenetil plaz ali pa bo sprožil kložo, ki kot past čaka na svojo žrtev. Klože je namreč težje predvideti in zaznati, saj gre za napihan, trd in zbit sneg, ki popusti že ob manjši obremenitvi, in če se znajdemo na takšni ploskvi, se običajno konča s hudimi poškodbami - zaradi padca čez steno, skalne skoke, poškodbe glave zaradi udarcev in velike hitrosti - in smrtjo," opozarja Šerkezi in dodaja: "Nasvet velja tudi navdušenim turnim smučarjem in t. i. iskalcem pršiča. Trenutno so v gorskem svetu razmere, nevarnosti katerih težko predvidimo tudi najizkušenejši, kot smo gorski reševalci, gorski vodniki in alpinistični inštruktorji. Razmere se bodo v bližnji prihodnosti - odvisno od temperatur in padavin - počasi stabilizirale in za obisk gora bo še veliko časa in priložnosti."



Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni ter se v gore odpravljati načrtovano in primerno opremljeni. Obvezna oprema vsakega gornika je pozimi tudi plazovni trojček, ki ga sestavljajo plazovna žolna za grobo določanje lege ponesrečenca, plazovna sonda za fino določanje lege ponesrečenca in plazovna lopata za hitro in učinkovito izkopavanje, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme in snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo. Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi (dereze in cepin) potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in čelno svetilko ter zaradi zaprtih planinskih koč več tople tekočine in hrane v nahrbtniku.

"Tudi ko bo čas ugodnejši za obisk gora, ne smemo pozabiti na popolno zimsko opremo - plazovni trojček, cepin, dereze in čelado. Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem priporočamo uporabo nahrbtnika z zračnim balonom, pripomočka, za katerega si želimo, da ga ne bi nikoli uporabili. Če nas zajame plaz, pa je še kako dobrodošel, saj s svojo strukturo poskrbi, da ostanemo na vrhu plazovine. Nikakor pa ne sme biti potuha, da bi tvegali več ali šli čez svoje meje," obiskovalcem gora na srce polaga strokovni sodelavec PZS in inštruktor gorskega reševanja ter izpostavlja, da so za obisk visokogorja edina pravilna izbira 12-zobe gorniške dereze: "Držimo se nasveta, da pohodne palice in dereze ne sodijo skupaj in da zaradi te kombinacije vsako leto umre ali pa se poškoduje več planincev. Dereze na nogah, cepin v rokah, na rokah pa obvezno rokavice. Imejmo v mislih, da so derezice odličen pripomoček, ampak imajo svoje omejitve in se z njihovo pomočjo sicer lahko povzpnemo skoraj na vsak vrh, ampak s tem veliko tvegamo."



Za konec pa še najpomembnejše: "Planinci in vsi obiskovalci gora - ta čudovit gorski svet nas bo počakal. Včasih je čar tudi, da ga opazujemo od daleč in da v nas počasi gori želja po obisku. Ne z glavo skozi zid in za vsako ceno v gore."

Več informacij o obiskovanju gora pozimi najdete na spletni strani Planinske zveze Slovenije pod zavihkom Varneje v gore:

• Varneje v gore,
• Kako varneje v gore pozimi.