Klopi | Zaščita in preventiva pred okužbami

Od razglasitve epidemije SARS-CoV-2 in ob njej vseh spremljajočih skrbi smo kar malo pozabili še na eno nevarnost, ki preži na nas skoraj tekom celega leta. K njihovemu množičnemu pojavu še posebej prispevajo mile zime in tople pomladi, ki so posledica podnebnih sprememb. Opažamo in na to so nas opozorili tudi nekateri planinci, da so v tem času še posebej aktivni in prisotni v večjih množicah, predvsem v nižje ležečih predelih, kjer so tla pokrita z listavci, bujno podrastjo in travami. V mislih imamo seveda klope.

Najpogostejši bolezni, ki ju klopi prenašajo sta Lymska borelioza in Klopni meningoencefalitis. Gre za resni bolezni, ki lahko trajno spremenita naše življenje in to že ob enem samem piku klopa.

Posebej pomembno je, da imamo to v mislih vsakič, ko se odpravimo v naravo in še posebej ob vrnitvi. PODUČIMO o nevarnosti že naše najmlajše planince, ki nadobudno spremljajo vsak naš korak in črpajo naše znanje in si pridobivajo izkušnje. Ne pozabimo pa tudi na naše štirinožne kosmatinčke, ki nas spremljajo na planinskih turah in jih primerno zaščitimo in po planinskem izletu tudi preglejmo.

Spodaj povzemamo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje za učinkovito zaščito in preprevanje okužb povezanimi s klopi.

Klopi prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Aktivni postanejo zgodaj spomladi z dvigom temperature tal, ob ustreznih pogojih pa lahko ostanejo dejavni vse do pozne jeseni. Običajno se zadržujejo pri tleh, v gozdni podrasti, grmovju, na robovih jas, ob rekah, močvirjih, v travi in na vrtu. Največ jih je do nadmorske višine 600 m, v višjih legah jih je manj (lahko so prisotni tudi do 1600 m nadmorske višine).

Ljudje in živali postanemo njihov gostitelj, med tem ko se gibamo na prostem. Klop nas zazna s čutili, zleze na naše telo in poišče primerno nežno mesto - lasišče, za ušesi, vrat, pazduha, roke, popek, dimlje, noge, kolena ali drugje. Na kožo se pritrdi tako, da svoj rilec porine globoko v kožo. Vboda običajno ne čutimo, zato je prisotnost klopa na koži pogosto spregledana. V kolikor je klop okužen, med sesanjem s slino v naše telo vnese povzročitelja bolezni.

Najpogostejši bolezni, ki jih pri nas prenašajo klopi sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

Lymska borelioza
Povzročitelj je bakterija, v Sloveniji se pojavlja po celotni državi, letno beležimo med 5.000 in 7.000 novih primerov obolelih.

Bolezen običajno poteka v treh fazah. Od okužbe do prvih simptomov bolezni lahko mine 3 do 32 dni. V prvi fazi se pojavi značilna sprememba na koži - neboleča rdečina, ki se počasi širi navzven, na sredini bledi in dobiva obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko sama ali pa jih je več in različnih velikosti na različnih delih telesa. Rdečina lahko zgine brez zdravljenja, vendar se okužba vseeno širi. Potrebno je vedeti, da spremembe na koži niso vedno prisotne. Druga in tretja faza bolezni se lahko pojavita po več mesecih ali letih. Pojavijo se znaki prizadetosti več organov ali organskih sistemov (kože, živčevja, sklepov, mišic, oči, srca).

Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, pomembno je zgodnje prepoznavanje bolezni, ker je zdravljenje takrat praviloma precej učinkovito. Cepiva, ki bi bolezen preprečilo, ni.

Klopni meningoencefalitis (KME)
Je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična (pojavlja se na določenih področjih), letno beležimo nekaj sto novih primerov obolelih. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo v Evropi. Virus se lahko na ljudi prenese z vbodom okuženega klopa, lahko pa tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov okuženih živali (ovce, koze, krave).

Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva faza nastopi v 7 do 14 dneh po vbodu klopa z neznačilno vročino (traja 2 do 4 dni), bolečinami v mišicah, utrujenostjo in glavobolom. Težave v nekaj dneh minejo, sledi obdobje navideznega izboljšanja, ki traja nekaj dni do tri tedne. Sledi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko vročino in močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, otrdelostjo vratu, občutljivostjo na svetlobo, tresenjem rok, jezika, težavami z zbranostjo, lahko z motnjami zavesti, ohromitvami udov in/ali dihalnih mišic, redko tudi s smrtjo. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšano delovno sposobnost, manjšo sposobnost koncentracije, depresijo in motnje razpoloženja ter ohromitve.

Zdravila za bolezen ni na voljo, zdravljenje je omejeno le na lajšanje bolezenskih znakov in podporno zdravljenje.

Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME je cepljenje! 

Medicinska stroka priporoča cepljenje vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območjih, kjer se KME pojavlja. Cepivo je varno in učinkovito. Cepljenje lahko opravite na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali pri svojemu osebnemu zdravniku.


Zaščita in preprečevanje okužb povezanih s klopi:

• Nosimo oblačila svetlih barv, dolgih rokavov in hlačnic, ki pokrivajo večji del telesa.
• Uporabljamo repelente (sredstva, ki odganjajo klope).
• Ob vrnitvi iz narave se temeljito pregledamo (lasišče, predel za ušesi, roke, dlani, dimlje, kolena in noge), se oprhamo, umijemo glavo in operemo oblačila.
• Kadar opazimo že prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo s pomočjo koničaste pincete. To storimo tako, da ga primemo čim bližje koži in ga z odločnim potegom izvlečemo, pri tem ga z ničemer ne mažemo, vrtimo ali kako drugače rotiramo.
• Mesto vboda opazujemo še vsaj nekaj tednov po odstranitvi klopa.
• Odsvetujemo uživanje nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov domačih živali (koz, ovac in krav).
• Za zaščito pred klopnemu meningoencefalitisu svetujemo cepljenje od enega leta starosti dalje.

Predvsem pa delujmo odgovorno v skrbi za lastno zdravje in naš planet. Varno na planinskih poteh in ostanite zdravi.