Kolumna

Tone Škarja (1937-2020)

ponedeljek, 11. maj 2020

Tone Škarja, častni član PZS (1937-2020)

Sporočamo žalostno novico, da nas je v svojem 84. letu zapustil eden izmed velikanov slovenskega in svetovnega alpinizma, Tone Škarja.

Tone Škarja je od rojstva živel v Mengšu. Tam je hodil v štiriletno osnovno šolo in triletno nižjo gimnazijo. Leta 1954 je maturiral na Tehniški srednji šoli v Ljubljani in si pridobil poklic elektrotehnika. Tedaj se je hotel vpisati na vojno pomorsko akademijo v Splitu, a mu je oče svetoval, naj se raje za eno leto zaposli in medtem razmisli o prihodnosti. Kmalu je dobil službo v podjetju Elektro Ljubljana in tam ostal do leta 1995.

Prvič je šel v hribe z očetom, in sicer na Veliko planino, v naslednjih letih pa je skupaj z bratom prečil Kamniške Alpe in se povzpel tudi na Triglav. Od leta 1951 je član planinske organizacije. Leta 1956 je vstopil v Alpinistični odsek Kamnik, kjer je bil nekaj let tudi načelnik.

Leta 1961 je postal gorski reševalec in bil med letoma 1968 in 1978 načelnik GRS Kamnik. Od leta 1979 pa do vključno leta 2013 je vodil Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Več kot osem let je bil podpredsednik PZS. Bil je urednik Obvestil PZS, koledarja in član uredništva Planinskega vestnika ter pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja.

tone_skarja_3_osebni_arhiv

Tone Škarja se je z alpinizmom pričel ukvarjati leta 1956. Kakovostni vzponi v Julijskih in Zahodnih Alpah so mu odprli pot na alpinistične odprave, najprej leta 1964 na Kavkaz in naslednje leto na Kangbačen. Opravil je več kot tisoč alpinističnih vzponov, od katerih jih je bilo več kot trideset prvenstvenih. Tone Škarja ni bil le eden izmed vodilnih plezalcev v šestdesetih letih, temveč je bil skupaj z Alešem Kunaverjem glavni tvorec slovenske himalajske zgodbe.

Sodeloval je na osemnajstih alpinističnih odpravah, petkrat je bil član odprave, trinajstkrat pa njen vodja. Odprava na Everest 1979. leta še danes velja za največji organizacijsko-logistični zalogaj v zgodovini slovenskega himalajizma. Odprave, na katerih je sodeloval, so: Kavkaz (1964), Kangbačen (1965, 1974, 2007), Everest (1978, 1979, 1996), Jalung Kang (1985), Tibet (1986), Čo Oju (1988, 2001), Šiša Pangma (1989), Kangčendzenga (1991), Anapurna (1992, 1995), Sikkim (1994), Daulagiri (1998) in Ama Dablam (2005).

Poznamo ga tudi kot zelo plodnega pisatelja, sodeloval je z mnogo tujimi revijami ter bil pomemben člen pri nastajanju zemljevida Everesta, ki ga je objavil National Geographic. Srečujemo ga kot avtorja ali soavtorja knjig Hoja in plezanje v gorah (1972, 1974, 1984), Stene mojega življenja (1975), Kangbačen (1976), Na vrhu sveta (1979), Everest (1981), Jalung Kang (1987), Stoletje v gorah, Na vrhovih sveta (1992), Planinski zbornik (2003), Slovenci v Himalaji (2004), Kangčendzenga (2008) in Po svoji sledi: Alpe-Kavkaz-Himalaja (2011).

Na 9. festivalu gorniškega filma je bil prvič predvajan film o Tonetu Škarji z naslovom Tone, javi se! V njem je orisana zgodba osebnosti, ki je bila kot alpinist in vodja v središču prelomnih dogodkov v slovenskem alpinizmu; bil je sredi neizmernega veselja ob srečnih zgodbah uspešnih vzponov in velike žalosti ob nesrečah, v katerih je veselje zamenjala strtost zaradi smrti kolegov alpinistov.

Tone je živel polno življenje, ki ga je izjemno cenil.



Dosežki in uspehi Toneta Škarje

Načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva od leta 1979, ki je k slovenskemu alpinizmu prispeval svetovno prepoznavnost. Brez njegovega nesebičnega in pravičnega vodenja tako pomembnega dela Planinske zveze Slovenije, kot so odprave v tuja gorstva, slovenski alpinizem danes ne bi bil v samem svetovnem vrhu. Z načrtovanim usmerjanjem in kvalitetno vodstveno ekipo, mu je uspelo, da je sprva Jugoslavija in nato Slovenija, v samo nekaj letih prišla od nič do vrhunskih vzponov v himalajskih stenah, ki zaradi specifičnega okolja in velike višine veljajo za najtežje na svetu. Številni posamezniki, ki so se izkazali v plezanju alpskih sten, so dobili priložnost in trdimo lahko, da brez njegove prisotnosti Slovenija ne bi imela Zlatih cepinov (Piolet d'Or), ki so najvišje priznanje alpinizmu.

Bil je uspešen publicist s številnimi kritičnimi članki s področja planinstva in alpinizma ter pisec literarnih del, v katerih na pristen način predstavi alpinizem: od poti, življenja v baznem taboru, dela na gori, do sreče in solz na vrhu, žalosti ob izgubi prijatelja ...

Izpisek njegovih del iz COBISSA (izpisal France Malešič):

  • 1972, 1974, 1984 - Hoja in plezanje v gorah - soavtor Tine Mihelič - priročnik - Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, tri izdaje
  • 1975 - Stene mojega življenja - monografija - Obzorja, Maribor
  • 1976 - Kangbačen - soavtorji Jože Andlovic, Stane Belak, Danilo Cedilnik, Janez Dovžan, Zoran Jerin, Franc Jeromen, Bojan Pollak, Roman Robas, Peter Soklič, Tone Trobevšek - monografija - Mladinska knjiga, Ljubljana
  • 1979 - Na vrhu sveta - soavtorji Jože Andlovic, Danilo Cedilnik, Aleš Kunaver, Matjaž Maležič, Franci Savenc, Ante Mahkota - zbornik - Mladinska knjiga, Ljubljana
  • 1979 - Na vrhu svijeta - soavtorji Jože Andlovic, Danilo Cedilnik, Aleš Kunaver, Matija Maležič, Zoran Jerin, Franci Savenc, Ante Mahkota - zbornik - Mladinska knjiga Zagreb, Globus
  • 1981 - Everest - soavtorji Stane Belak, Ivan Kotnik, Marjan manfreda, Vanja Matijevec, Dušan Podbevšek, Roman Robas, Andrej Štremfelj, Marko Štremfelj, Igor Tekavčič, Nejc Zaplotnik - monografija - Mladinska knjiga, Ljubljana
  • 1987 - Jalung Kang - monografija - Borec, Ljubljana
  • 1992 - Stoletje v gorah - soavtorji Jože Dobnik, Božo Jordan, Marjan Raztresen, Pavle Šegula, Danilo Škerbinek, Albin Vengust, Kazimir Rapoša, Franci Savenc, Franc Vogelnik, zbornik ob stoletnici PZS - Cankarjeva založba, Ljubljana
  • 2002 - Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom - soavtorji France Malešič, Cene Griljc, Vlasto Kopač, Miro Štebe - monografija - Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
  • 2003 - Planinski zbornik, Ob 110-letnici Planinske zveze Slovenije - soavtorji Franc Ekar, Matjaž Deržaj, Tone Strojin, Stanko Klinar, Jurij Dobravec, Anton Ramovš, Janez Duhovnik, Bine Mlač, Tomo Česen, Danilo Škerbinek - zbornik - Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
  • 2004 - Slovenci v Himalaji - Slovenians in Himalaya - dvojezična monografija - Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
  • 2008 - Kangčendzenga, gora usode - monografija, Didakta, Radovljica
  • 2011 - Po svoji sledi, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana

tone_skarja_foto_manca_ogrin

Plezal je od leta 1956 in bil poznan po številnih prvenstvenih vzponih, ki so pomenili mejnik takratnega časa in po katerih se mladi še danes zgledujejo. V nadaljevanju je spisek nekaterih njegovih najpomembnejših vzponov:
Slovenske gore:
  • Kalška gora: Direktna vstopna varianta v Severovzhodni raz
  • Zajeda (smer Humar-Škarja)
  • Kalški greben - severna stena: zimski, sam
  • Kogel: Kamniška smer
  • Skuta: Direktna smer čez Ploščo, Desni steber v severni steni, prvi zimski vzpon
  • Štruca: Direktna smer
  • Dolgi hrbet: Smer Šimenc-Škarja, Trikot, Smer Saša Kamenjeva
  • Brana:
    • zahodna stena: Beli steber, Bosova smer, prvi zimski vzpon, Orion, prvenstvena, zimska
    • vzhodna stena: Centralna smer, prvi zimski vzpon, delno prvenstvena
  • Planjava:
    • severna stena: Drofenikova-Tschadova, prva zimska ponovitev z Metodom Humarjem, Drofenikova: prvi zimski vzpon, sam
    • jugovzhodna stena: Humar-Škarja
  • Ojstrica:
    • južni greben: Zajeda na Ramo
    • vzhodna stena: zimska, sam
  • Zadnji Prisojnik: Direktna smer, prva zimska ponovitev

Alpe - pomembnejši vzponi:

  • Mt. Blanc: nočno prečenje, sam
  • Mt. Blanc du Tacul: Gabarrou-Albinoni
  • Mt. Blanc - Dent du Requin: Rébuffat-Couttet
  • Grands Chamoz: Welzenbach-Merkl, direktni izstop Heckmair-Kröner
  • Aiguille Verte:
    • severozahodna stena: Charlet-Platonov
    • severovzhodna stena: Couturier, sam
  • Aiguille du Midi: Kozmični greben, sam
  • Les Droites: Vstopna varianta na severni raz, prvi vzpon
  • Sattelhorn: Direktni vstop, prvenstvena
  • Les Courtes: Severovzhodni raz
  • Avstrijska smer, sam
  • Švicarska smer
  • Weisshorn: Severna stena
  • Monte Rosa, Nordend: Direktna smer
  • Mont Blanc du Cheillon: Severna stena
  • Breitlauihorn - Tyfelsgrat: Severno rebro, prvi vzpon
  • Lonzahörner: Severna stena
  • Aiguille du Chardonnet: Steber Migot, v navezi in sam
  • Pic sans Nom-Coup de Sabre: Severna stena, sam

Bil je vodja številnih alpinističnih odprav, kar je najzahtevnejša vloga posameznika, ki jo opravlja na odpravi. Brez kvalitetnega vodenja, hitrih in premišljenih odločitev, ni uspešne odprave na vrhove. Kot največji dosežek mu lahko štejemo jugoslovansko odpravo na Everest leta 1979, ko so kot prvi preplezali zahodni greben Everesta. Na gori so napeli 11 km vrvi, čez začetni del pa so opremo spravljali kar z ročno žičnico. Smer so do danes ponovili, kljub številnim poskusom najboljših alpskih narodov, samo Bolgari in še to ne v originalu.

tone_skarja_4_osebni_arhiv

Med leti 1968 in 1978 je bil načelnik Gorske reševalne službe postaje Kamnik. V tem obdobju je utrdil disciplino in poskrbel za nadaljnjo rast kakovosti dela reševalcev, ter za izpopolnjevanje reševalne tehnike ter veščin sodobnega alpinizma.

Član Planinske zveze Slovenije
je bil od leta 1955
  • alpinist od leta 1956
  • gorski vodnik od leta 1993

V planinski organizaciji je aktivno sodeloval kot:
  • podpredsednik PZS, 1998
  • urednik Obvestil PZS, Planinskega vestnika in planinskega koledarja

Pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja.

Priznanja Toneta Škarje na področju športa:

  • 1987, Častni znak GRS 25 let
  • 1964, Srebrni častni znak PZS
  • 1965, Zlati častni znak PZS
  • 1974, Zlati častni znak PZS
  • 1997, Spominska plaketa PZS
  • 1979, Zlati znak PSJ (PSJ-Planinarski savez Jugoslavije)
  • 1965, Srebrni znak PSJ
  • 1997, Zaslužni znak GRS 35 let
  • 2002, Svečana listina PZS
  • 2002, Častni znak svobode Republike Slovenije
  • 2005, Spominsko priznanje - Čopov steber
  • 2007, Zlata plaketa za življenjsko delo v športu Občine Kamnik
  • 2009, Za izjemen prispevek planinstvu
  • 2011, Bloudkova plaketa za življenjsko delo v športu
  • 2014, Nagrada za življenjsko delo v alpinizmu Komisije za alpinizem PZS
  • 2019, Častni član PZS


Izjava predsednika Planinske zveze Slovenije Jožeta Rovana
Himalaja je geografsko sila daleč, toda slovenskim planincem, tudi tistim, ki je nismo uzrli z lastnimi očmi, vendarle nekako domača. Na njenih vrhovih so Tone Škarja in njegovi fantje pustili trajne sledi, z vzponi, ki segajo v sam vrh svetovnega alpinizma, pa tudi s številnimi pristnimi vezmi stkanimi z domačini. Pogrešali bomo Tonetovo razsodnost in odločnost, kot tudi človeško toplino, tako pri nas kot tudi tam daleč pod Himalajo.