ponedeljek, 6. december 2021
Misija: Triglavski ledenik v Peking
Prisotnost ledenikov je ključna za obstoj gorskih ekosistemov, hkrati pa predstavljajo enega pomembnejših virov pitne vode za širše regije v njihovi okolici. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) bi lahko do leta 2100 izginilo do 84 % evropskih ledenikov. Tako znaten umik ledenikov bi predstavljal nepovrnljivo spremembo za naše okolje, zato je pomembno, da si jih družba na vseh ravneh prizadeva ohraniti.
Analiza ledu bo ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji
Po ugotovitvah Geografskega Inštituta Antona Melika ZRC SAZU (GIAM), ki izvaja dolgoročne meritve in analize Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, je dokončno izginotje Triglavskega ledenika po 20.000 letih skoraj neizbežno. »Površina Triglavskega ledenika danes znaša le še slabega pol hektarja, kar je skoraj tridesetkrat manj kot ob začetku meritev leta 1946,« pojasnjuje mag. Miha Pavšek, vodja raziskovalne ekipe Geografskega inštituta Antona Melika, in dodaja: »Da bi ledenike ohranili, moramo kar se da hitro in učinkovito zaustaviti naraščanje temperature ozračja. Pri tem lahko pomaga prav vsak posameznik - le razumeti moramo, kako.«
Novembra letos je Pivovarna Laško Union v okviru lastne pobude 'Beli vrhovi' blagovne znamke Laško za zaščito in ohranjanje gorskih habitatov z donacijo podprla delo geografskega inštituta. Donacija je namenjena financiranju poglobljene raziskave z vzorčenjem, analizo in georadarsko meritvijo na obeh ledenikih v obdobju 2021-2023. V okviru neodvisne raziskave slovenskih ledenikov je geografski inštitut novembra izvedel prvi odvzem ledeniških vzorcev na Triglavu, ki so bili prepeljani v Raziskovalno postajo ZRC SAZU Barje. Z izsledki analize odvzetih vzorcev ledenika inštitut nadaljuje dolgoletno študijo, ki jo na ledeniku izvajajo že od leta 1946.
Geografski inštitut sedaj med drugim izvaja analize prostorninske gostote in mase vzorcev ledeniškega ledu, s katerimi bodo podali prve ocene starosti in strukture ledu Triglavskega ledenika. Nato bo sledila analiza ledeniške vode. Inštitut bo v prihodnjem letu z uporabo več metod (t. i. multiproksi) nadaljeval serijo različnih neodvisnih analiz ledu in ledeniške vode ter z dognanji sestavil širšo sliko razumevanja zgodovine Triglavskega ledenika. Ker določenih meteoroloških analiz ledu v 75-letni zgodovini raziskovanja Triglavskega ledenika stroka še ni izvedla, bodo rezultati podali zgodovinski uvid v zadnja stoletja podnebnih sprememb v Sloveniji.
Z analizo lastnosti ledeniške vode, ki se nanašajo na trdoto vode, korozijsko sposobnost in prisotnost določenih kemijskih elementov, bodo raziskovalci inštituta poskušali ugotoviti, kakšno je bilo v zadnjih stoletjih podnebje in kako se je razlikovalo od današnjega. S posebno pozornostjo na prisotnost morebitnih organskih ostankov pa bodo lahko določili starost posameznega lednega vzorca in s tem tudi preostanka Triglavskega ledenika. Po izvedbi prvega dela raziskave na Raziskovalni postaji ZRC SAZU Barje bodo raziskovalci geografskega inštituta ocenili primernost vzorcev za nadaljnje analize, ki bodo potekale v specializiranih laboratorijih v Sloveniji in po svetu.
Olimpijska pot delčka vzorca Triglavskega ledenika do Pekinga ponazarja največji izziv naše generacije
S ciljem krepitve ozaveščenosti ljudi o pomembnosti ohranjanja ledenikov PLU preko blagovne znamke Laško nadgrajuje dolgoletno sodelovanje z OKS. V soorganizaciji je nastal trajnostni projekt Misija: Triglavski ledenik v Peking v obliki okoljske ozaveščevalne kampanje. Pod okriljem projekta bo del že analiziranega vzorčnega ledu s Triglavskega ledenika od decembra do februarja prihodnje leto potoval skozi deset držav, od tega devet olimpijskih prestolnic.
V trajnostno naravnanem projektu bosta PLU in OKS prek dokumentaristično nanizanih prispevkov s poti ozaveščala in izobraževala slovensko in tujo javnost o nujnosti sprememb za ohranitev ledenikov. Delček ledenika bo s hibridnim vozilom potoval do Pekinga, kjer bo razstavljen v sklopu ZOI Peking 2022. V času trajanja iger se bo led talil in simbolno opozarjal na posledice globalnega segrevanja ozračja, ki so vidne v izginjanju zim, zimskih ekosistemov, zimskih športov in nenazadnje zimskih olimpijskih iger. Ledeniško vodo bosta partnerja po zaključku športnega spektakla v Pekingu pripeljala nazaj v Slovenijo, kjer bo razstavljena v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.
Zooullis Mina, glavni direktor Pivovarne Laško Union, pojasnjuje: »Z naraščajočo hitrostjo podnebnih sprememb in njihovih učinkov na naše življenje postaja podpora in pomoč znanosti pomembnejša kot kadarkoli. V Pivovarni Laško Union svojo vlogo in odgovornost vidimo predvsem v podpiranju prizadevanj stroke in partnerskem sodelovanju s ciljem ozaveščanja širše javnosti. Veseli me, da skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije ter drugimi partnerji sooblikujemo ambiciozen trajnostni projekt 'Misija: Triglavski ledenik v Peking'. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi uspeli k drobnim okoljevarstvenim korakom spodbuditi širšo javnost in doseči sinergijske učinke za zaščito in ohranjanje gorskih habitatov.«
Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez pojasnjuje: »Do leta 2050 bi lahko bila več kot polovica območij gostiteljic zimskih olimpijskih iger pretopla za izvedbo dogodka. Po drugi strani so bile igre v Tokiu 2020 izmerjene kot najbolj vroče v olimpijskih zgodovini. Okoljske spremembe, s katerimi se soočamo, predstavljajo ogromen izziv, ne le za organizacijo in izvedbo, temveč tudi za obstoj določenih športnih disciplin. Na Triglavskem ledeniku so se kalile slovenske olimpijske legende in kovale slovenske olimpijske kolajne. Danes ga skoraj več ni. Združevalna moč športa in duh olimpijske solidarnosti sta ključna za zajezitev okoljskih sprememb - vsi moramo odigrati svoj del in napraviti korake v pravo smer. Slovenci veljamo za olimpijski fenomen in verjamem, da lahko z vzorom vodimo tudi na poti reševanja prihodnosti našega planeta.«
Projekt s podporo predsednika Republike Slovenije in Mednarodnega olimpijskega komiteja
Častno pokroviteljstvo projekta je z besedami pospremil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: »Skrb za okolje je odločilna za prihodnost sveta. Učinki segrevanja podnebja v glavnem niso vidni nemudoma in s prostim očesom, zato se lahko slepimo, da niso tako uničujoči. Toda izginjanje ledenikov ponuja tako neizpodbiten dokaz o njihovi rušilni moči, da ga nihče ne more spregledati. Prepričan sem, da lahko 'Misija: Triglavski ledenik v Peking' pomaga, da se bo še več ljudi zavedlo, da je prav od naše generacije odvisno, kako bodo živele prihodnje.«
Pot ledenika do Pekinga bo v celoti trajnostno obarvana. Hibridno vozilo, za volanom katerega bo sedel Ciril Komotar, novinar na področju avtomobilizma in mobilnosti ter vloger, se bo prek Evrope ustavljalo tako v olimpijskih prestolnicah, kot mestih, ki se ponašajo z najnaprednejšimi trajnostnimi rešitvami za energijsko učinkovitost in nizkoogljično družbo.
Ljudje bodo lahko tedensko spremljali potovanje ter se seznanili z dobrimi praksami in nasveti, kaj in kako spremeniti v svojem vsakdanu, da bi z majhnimi koraki prispevali svoj del k globalni spremembi. Na spletni strani ledenik.olympic.si uporabniki našli strokovne nasvete s področij trajnostnega transporta, trajnostne prehrane, okoljsko odgovornega odnosa do gorskih območij, učinkovite porabe energije in učinkovitega ravnanja z odpadki. Nasveti, imenovani Olimpijski koraki, bodo zbrani v digitalne knjižice, ki jih je OKS razvil skupaj s Centrom za energetsko učinkovitost (CEU) na Inštitutu Jožef Štefan, Slovensko planinsko zvezo in Triglavskim narodnim parkom. Cilj projekta je, da čim več potrošnikov prenese knjižice in tako naredi svoj olimpijski korak v smeri pozitivne spremembe.
OKS in PLU bosta ob povratku in umestitvi vode staljenega delčka vzorca ledenika v Slovenski planinski muzej v Mojstrani izvedla tudi zasajevanje dreves. S tem bosta organizatorja kampanje nevtralizirala izpuste toplogrednih plinov, ki bodo nastali pri izvedbi projekta.
'Misija: Triglavski ledenik v Peking' predstavlja vzoren primer trajnostnega projekta, ki gradi na vrednotah olimpijskega gibanja. Gre za prvi projekt na področju trajnosti, ki ga je v 30-letni zgodovini OKS podprl tudi Mednarodni olimpijski komite. James Macleod, direktor Olimpijske solidarnosti in odnosov z nacionalnimi olimpijskimi komiteji izpostavlja: »Jasno je, da je svet v boju proti podnebnim spremembam zdaj tudi v bitki s časom. Kot nosilcu olimpijskega gibanja Mednarodnemu olimpijskemu komiteju pritiče odgovornost, da na področju segrevanja ozračja vodi z zgledom in predstavlja del rešitve. Slovenski olimpijski komite ponotranja to idejo in je s projektom 'Misija: Triglavski ledenik v Peking' pokazal tako kreativnost kot vzor pri ozaveščanju na področju izginjanja ledenikov. Projekt s ponosom podpiramo in upamo, da postane navdih širšemu vključevanju športnih organizacij v okvirne aktivnosti »Šport za okoljsko delovanje« Organizacije Združenih Narodov in Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi okolja.«
Povezani: nevladne organizacije, zasebni sektor in mednarodna športno-diplomatska skupnost
Projekt je na pobudo geografskega inštituta sprožil širše povezovanje strokovnih organizacij, tako na področju okoljevarstva in zaščite gorskih področij, kot tudi na področju energetske učinkovitosti. Od avgusta letos projekt nastaja v sodelovanju med Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU kot izvajalcem raziskav na slovenskih ledenikih; Pivovarno Laško Union in Olimpijskim komitejem Slovenije kot organizatorjema projekta; Triglavskim narodnim parkom, Planinsko zvezo Slovenije in Slovenskim planinskim muzejem in Turistično organizacijo Slovenije kot vodilnimi okoljskimi partnerji ter Centrom za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan kot partnerjem na področju izobraževanja javnosti.
Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, je dejal: »Nepredstavljivo se mi zdi, kako zelo se je naš najvišji ledenik skrčil v eni sami življenjski dobi planinca. Na ledeniku je nekoč v zgodnjem poletju obratovala celo prenosna Tomosova vlečnica, na Kredarici pa si je bilo mogoče izposoditi Elanove smuči, smučali smo vse do roba Triglavske stene. Danes pa je sredi poletja tam le še nekaj ledenih zaplat. V gorah so spremembe podnebja precej bolj vidne - lednega plezanja v Sloveniji skoraj ni več, pot od Begunjskega studenčka na Kredarico, ki je dolgo v poletje vodila po snežiščih, pa danes poteka po skalnatih podih in preko melišč. Projekti kot je 'Misija: Triglavski ledenik v Peking' me navdajajo z upanjem, da s spremembo našega ravnanja lahko v gorah vendarle še zadržimo sneg, led in zimo ter da bodo tudi generacije, ki prihajajo za nami, lahko uživale naravne danosti slovenskega visokogorja.«
Mag. Janez Rakar, direktor Triglavskega narodnega parka, poudarja: »Varovanje narave in s tem povezano ohranjanje naravnih procesov v osrednjem, visokogorskem delu Julijskih Alp je osrednji namen in cilj zavarovanega območja Triglavskega narodnega parka. Na hitrost naravnega procesa krčenja Triglavskega ledenika močno vplivajo podnebne spremembe, ki jih poganja človeški razvoj, dejavnosti in odnos do naravnega okolja. Triglavski narodni park podpira dolgoletne meritve in raziskave Triglavskega ledenika, saj z rezultati lahko opozarjamo in ozaveščamo javnost o vplivih človekove dejavnosti na naravne procese ter izboljšujemo upravljanje zavarovanega območja. 'Misija: Triglavski ledenik v Peking' prispeva k nadaljevanju raziskav Triglavskega ledenika, ob potovanju kosa ledu pa lahko izpostavimo pomen varstva narave ne samo znotraj zavarovanega območja narodnega parka, temveč tudi širše.«
Pridruženi partnerji projekta 'Misija ledenik' so še AMZS kot partner na področju mobilnosti in varnosti na poti do Pekinga in Europlakat kot medijski partner. Podporo projektu je izrazilo tudi podjetje Elan, ki se pridružuje kot posebni projektni partner na področju komunikacije in ustvarjanja vsebin.
Olimpijski komite Slovenije je h komunikaciji projekta uspešno pozval nacionalne olimpijske komiteje v državah na poti do Pekinga. Delček slovenskega ledenika se bo tako do Pekinga ustavljal na legendarnih olimpijskih prizoriščih, kot sta Cortina d'Ampezzo in Torino. V krajih, kjer so slovenski olimpijci že pisali zgodovino, bo s tokratno misijo pogled uprt v prihodnost.