Na meji in Iztok Tomazin (foto Marko Čar)

sreda, 9. februar 2022

Iztok Tomazin: Na meji | predstavitev knjige v Tržiču | video

Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, je Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič v dvorani na Balosu in v živo prek spleta gostila predstavitev knjige Iztoka Tomazina Na meji: tihotapske in druge mejaške zgodbe od Karavank do Himalaje. Po projekciji je pogovor s Tržičanom, vrhunskim gornikom, gorskim reševalcem in zdravnikom dr. Iztokom Tomazinom nadaljeval avtor spremne besede dr. Tomo Virk. Dogodek si lahko ogledate tudi prek spleta!

Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, je bilo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič še posebej prešerno, saj so gostili predavanje Iztoka Tomazina in predstavitev njegove knjige Na meji. Po projekciji fotografij, ki osvetlijo Tomazinove alpinistično-tihotapske podvige, je pogovor s tržiškim alpinistom in zdravnikom moderiral dr. Tomo Virk, avtor spremne besede in Tomazinov soplezalec.

Tihotapske in druge mejaške zgodbe od Karavank do Himalaje, ki jih je Iztok Tomazin mojstrsko ubesedil v knjigi Na meji, se zdijo v obdobju koronskih omejitev, begunskih in migrantskih kriz ter drugih družbenih sprememb še posebej aktualne, sicer pa je pionir prostega plezanja na Slovenskem, alpinist in himalajec, gorski reševalec in zdravnik v pravkar izdani knjigi kronist svojih lastnih in nekaterih tujih ilegalnih prehajanj geografskih meja ter raziskovanja in preseganja osebnih meja in omejitev.

Dogodek, ki so ga v živo prenašali prek spleta, si lahko ogledate na tej povezavi >>>.

»Kava je bila že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Jugoslaviji dragocena, priljubljena, a težko dosegljiva poslastica. V sosednji Avstriji in Italiji jo je bilo mnogo lažje dobiti, pa še cenejša in boljša je bila. Predvsem zaradi kave, pa tudi zaradi nekaterih drugih potrošnih dobrin, so imeli avstrijski in italijanski trgovci v tistih časih odličen posel, v njihovih trgovinah se je trlo jugoslovanskih kupcev, predvsem seveda Slovencev, ki so bili obema državnima mejama najbližje. Če bi Cankar živel pod Karavankami, bi mogoče še kaj lepega in zanimivega napisal o kavi. S švercanjem kave se je torej dalo nekaj zaslužiti, a tak zaslužek me ni pretirano mikal, kljub plitvemu študentskemu žepu in kljub dejstvu, da sem postajal vedno boljši poznavalec gora na meji z Avstrijo.«