Ženski plezalni tabor | Mam to! Mene pa že nav tlele en led

Od 11. do 13. februarja 2022 je v okolici Vršiča potekal 1. ženski zimski alpinistični tabor. Tabor je bil očitno več kot zaželen, prijave so deževale in število udeleženk je na koncu moralo omejiti število postelj na Mihovem domu.

• Lokacija: Mihov dom pod Vršičem
• Trajanje: 11. - 13. februar
• Udeleženci: Anja Petek in Neli Penič (vodi tabora) ter udeleženke Ana Krauthaker, Vesna Meden, Patricija Verdev, Mojca Krajnc, Urša Kešar, Mina Kržišnik, Alenka Verbuč, Nataša Vodopivec, Tina Uranič, Nuša Ivanuša, Kaja Kunaver, Urška Gjergek, Nataša Ržek, Tina Šatej, Hana Hutar, Nina Klinec, Anja Ulaga, Dea Mljač, Katarina Rogelj, Klara Lukek, Polona Lamut, Iris Polutnik.

V petek 11. februarja proti večeru smo se dekleta zbrale na Mihovem domu. Nabralo se nas je 24 iz vse Slovenije - od Nove Gorice do Ptuja. Okolica Vršiča je ponujala širok nabor smeri in slapov vseh težavnosti in ker se je tabora udeležilo veliko število manj izkušenih plezalk, smo bile dogovorjene, da tiste z več izkušnjami enega od dveh plezalnih dni namenijo plezanju v navezi z manj izkušeno soplezalko.

Ob živahnem pogovoru in kulinaričnih dobrotah (ki so se z vsakim obrokom stopnjevale in zaključile z izjemnimi štruklji v nedeljo) zelo prijetnih oskrbnikov so se naveze hitro oblikovale in ker je prvi dan energije največ, večera sploh ni tako hitro konec.

V lepem vremenu se je večina navez odpravila raziskovat dolino Mlinarice. Plezalo se je v slapu Srečno Kekec in mešanem terenu desno od njega, kjer nekatere okusijo prve zimske skalne metre. K Kanceljnih, kjer dve navezi splezata grapo Črnega petka. Ena naveza pa raziskuje grape v predostenju Goličice, ki sicer ponudijo nekaj lepih plezalnih raztežajev, tudi v ledu, vendar snega ni dovolj za uspešen vzpon do vrha, zato se na koncu odpravijo še proti krajšim slapovom nad cestarsko hišo. Dve navezi opravita vzpon v dobro narejeni Bogovski grapi v Šplevti, ki ponuja dva krajša, a zasoljena in strma odseka ledu, ki poskrbita, da nekatere premaknejo svoje lastne meje mogočega. Ena naveza ima tako močno željo po Centralnemu slapu, da je ne more ustaviti nobena strmina ali gneča, ena manj izkušena naveza pa samostojno uživa v Meniskusovem žlebu v Robičevju.

Zvečer je na koči napovedano predavanje Jasne Pečjak in splačalo se je priti nanj pravočasno, kajti predavanje je bilo navdihujoče. Jasna je »ta prava« ženska motivatorka! Njena navdihujoča zgodba se nas vse dotakne in vlije volje, da se naslednji dan zopet opogumimo. Po predavanju podelimo izkušnje in želje za prihodnji dan in se, tokrat verjetno še pozneje, a veliko bolj utrujene kot dan prej, odpravimo spat.

Nedelja prinese še en lep dan - dve navezi ga izkoristimo v Uroševi grapi, ki s skalnimi skoki navduši tiste, ki drytoolinga še niso okusile. Na drugi strani NŠG-ja »ta močna« naveza zleze Več poletja. Eno navezo potegne uživaški Meniskus žleb. V Krnici se plezata Prvi in Drugi slap, zadnja pa na štruklje prisopiha naveza iz Drugega slapu pod Prisojnikom, ki jo je bremzala klasična gužva v slapovih. Ena mladenka je v nedeljo smučala v Podkorenu, ker kaj pa hočeš, če na izhodišču ugotoviš, da si kože pustil doma.

S temo se site in srečne odpravimo proti domu. Vzdušje na taboru je bilo odlično, motivacija za plezanje visoka. Verjetno prav zaradi tega avti v nedeljo kar po spisku niso želeli vžgati. Trije so želeli ostati kar na Vršiču, deklet pa verjetno še več. Za veliki finale sva skupaj s prijaznim neznancem morala Anjo dobesedno potisniti z Jeseniške bencinske. Ampak po mojih podatkih so na koncu vse srečno prispele domov.

Kar nekaj fotoutrinkov je Anja Ulaga zbrala na filmčku, ki si ga lahko ogledate na youtube-u.



Ocena vodij tabora

Tabor ocenjujem za zelo uspešen, ker se je poleg lepih vzponov, nabralo veliko izkušenj, ki so bile za nekatere tudi prve. Dekleta so pokazala veliko motivacije in želje ter medsebojne podpore. Vzpodbudno in strpno okolje, ki ga znamo ženske dobro ustvariti je poskrbelo, da je marsikatera pogumno poskusila splezati kaj, česar sicer ne bi. Pristop deklet je bil predvsem v stilu vztrajnosti, saj so znale pokazati, da čeprav v istem dnevu dvakrat obrneš, gre v tretje rado! Bravo!

Preplezane smeri

• 12. februar
  • Grapa črnega petka IV, 250 m, Kanceljni - Lukek, Krauthaker, Meden
  • Grapa črnega petka IV, 250 m, Kanceljni - Uranič, Kranjc
  • Meniskusov žleb III, 60°/ 40°-45°, 300 m, Robičje - Ivanuša, Kunaver, Gjergek
  • Centralni slap, WI5, 150 m, Prisojnik - Rogelj, Ržek
  • Skrita Grapa (poskus), Noro Upanje (poskus), Slap pod cestarsko hišo, WI3 85°/60°-70°, 30 m, Goličica - Kešar, Šatej, Penič 
  • Srečno Kekec - desna varianta II/3+, M, 140 m, Planja - Hutar, Klinec, Vodopivec
  • Bogovska grapa, 90°/50°-70°, WI4+, 600 m, Šplevta - Ulaga, Mljač, Petek
  • Bogovska grapa, 90°/50°-70°, WI4+, 600 m, Šplevta - Križišnik, Polutnik
  • Srečno Kekec WI3+, 150 m, Planja - Verdev, Verbuč, Lamut 

• 13. februar
  • Desni slap, WI4+, 150 m, Prisojnik - Kunaver, Polutnik, Kešar
  • 1. Slap, WI4, 200 m, Krnica - Ivanuša, Verbuč
  • 1. Slap, WI4, 200 m, Krnica - Verdev- Lamut- Šatej
  • Meniskusov žleb III, 60°/ 40°-45°, 300 m - Vodopivec, Klinec
  • Uroševa grapa, V-/I-II, M, 250 m, Nad šitom glava - Mljač, Krauthaker, Meden 
  • Uroševa grapa, V-/I-II, M, 250 m, Nad šitom glava - Penič,Ulaga, Lukek 
  • Levi slap, WI4, 150 m, Prisojnik - Uranič, Krajnc, Gjergek
  • Več poletja, V+/IV (A0), M6+, 300 m - Hutar, Petek

Vtisi udeleženk

• Ana Krauthaker: Odlično in premišljeno organiziran tabor je prinesel navdihe in spodbude, odprl oči za nove poglede in pristope, dal vpogled v lastne cilje in prizadevanja, medgeneracijsko povezal, omogočil mentorska vodenja in učenja, predvsem pa povezal ženske z motivacijo in ljubeznijo do alpinizma.
  
  
• Vesna Meden: Res zakon vikend na Vršiču. Plezale smo fajn smeri, napenjale mišice in veliko klepetale. Hvala Jasni Pečjak za predavanje in izjemno zgodbo.. mislim da je navdihnila vseh 24 punc v sobi. In seveda Anji in Neli za organizacijo. Se vidimo naslednjo zimo! :D
  
  
• Patricija Verdev: Super tabor! Odlično organiziran in voden tabor, dobra lokacija, super družba za piko na i pa še super predavanje Jasne. Res sem se imela super in upam, da se še kdaj ponovi takšen tabor.
  
  
• Mojca Krajnc: Prvi ženski zimski tabor je uspel res fantastično! Super organizacija tabora, druščina izredno prijetnih deklet, lepo vreme in odlični zimski vzponi. Kaj češ lepšega! :)
  
  
• Urša Kešar: Tabor je bil super, saj je prinesel veliko novih poznanstev in hkrati idej za plezanje. Škoda le, da je trajal samo dva dneva, saj je bilo želja in motivacije za plezanje še mnogo več. Upam, da bo v prihodnosti še več takšnih taborov.
  
  
• Mina Kržišnik: Na tabor sem se prijavila, da bi osvojila nova znanja zimskega plezanja. Dobila sem mnogo več od tega - spoznala sem super punce, močne in ambiciozne plezalke, premaknila pa sem tudi svoje lastne meje mogočega. Tabor je bil sproščen, v znamenju ženskega smeha in čvekanja, osvajanja novih smeri, piljenja tehnik in spoznavanja drugačnih pristopov. Anja in Neli sta se v organizciji odlično odrezali in bili super motivatorki. Za odlično počutje pa sta poskrbela tudi oskrbnika Mihovega doma. Upam še na več takih taborov.
  
  
• Alenka Verbuč: Tabor, na katerega sem se prijavila v rahlih dvomih, če s svojo kratko kilometrino v zimskih vzponih sploh sodim tja. Ampak, za kaj pa so tabori, če ne za nabiranje izkušenj in učenje od izkušenejših? Ta vikend je presegel vsa pričakovanja. 24 močnih, snega, ledu in skale željnih punc, pozitivna energija, nova prijateljstva, nepozabne zgodbe, sproščene debate, spodbudne besede, učenje malih skrivnosti velikih mojstric, cel žur na štantih, prekratke noči, zavedanje, da babe zmoremo, odlično vreme (kljub tako številčni ekipi punc), dobra organizacija s strani Anje in Neli, navdihujoče predavanje Jasne Pečjak, prijaznost in ustrežljivost oskrbnikov na Mihovem domu... Vse to in še več je bil prvi ženski zimski tabor. Upam, da tradicionalen. Res sem vesela in hvaležna, da sem imela priložnost biti zraven.
  
  
• Nataša Vodopivec: En kup punc z veliko energije in samimi dobrimi idejami - kaj češ lepšega od vikenda. Dobro smo se imele in plezale veliko smeri, ki jih prej nisem poznala, tako da sem domov odšla z novimi idejami in še boljše, s telefonskimi številkami novih soplezalk. Hvala Anji in Neli za organizacijo!
  
  
• Anja Ulaga: Že mail kjer sem bila seznanjena, da sem ena izmed udeleženk zimskega tabora, je poskrbel za začetno navdušenje. V petek 11.2.2022 smo se tako pričele počasi nabirat v koči, navezovat stike, iskat cilje. Iz ure v uro je bilo boljše vzdušje in energija, ki te takoj prevzame in poskrbi za tisto rahlo nemirnost in pri meni se je že porajalo vprašanje ... kdaj bo že jutro, da lahko oprtam nahrbtnik in grem v smer z novo kreirano navezo? Zame je bila to neprecenljiva izkušnja, nisem spoznala samo novih smeri in uživala v novem zimskem ambientu Bogovske in Uroševe grape, snegu, ledu, skali in pomrznjenih travah. Dobila sem mnogo več ... nove izkušnje, saj sem lahko opazovanje eleganco gibanja in napredovanja izkušenejših plezalk, izmenjavo njihovih znanj in izkušenj ter ob tem pridobila nove ideje za smeri in oblikovala nova poznanstva, s katerimi se bom lahko v bodoče podala v smeri. Hvala za odlično vodenje tabora Anji in Neli ter vsem izkušenejšim plezalkam, ki so nas varno vodile čez smeri in PZS-ju za organizacijo tabora in vso gurmansko razvajanje in gostoljubje oskrbnikoma na Mihovem domu.
  
  
• Urška Gjergek: Ženski zimski tabor je bila popolna zmaga. Res sem vesela podpore PZS pobudam kot je ta. Na taboru sem pridobila nove zimske izkušnje v čisto novih navezah. Jasnino predavanje je bila odlična motivacijska brca za bodoče raziskovanje lednih izzivov. Posebna zahvala pa gre tudi Anji, Neli in ostalim bolj izkušenim predstavnicam tabora, ki si vzamejo čas in ponudijo priložnost za kvalitetno predajo znanja in izkušenj.
  
  
• Dea Mljač: Na turobni decembrski večer sedimo v toplem stanovanju sredi Kranja in obujamo spomine na poletni ženski tabor. Zbor je sklepčen, v 2022 rabimo še zimsko izvedbo. Anja in Neli brez pomisleka prevzameta breme organizacije (ki je bila brezhibna, hvala!), PZS se strinja (hvala!). Na podobno turobni februarski večer se zberemo v Mihovem domu, naslednja 2 dneva sta sončna, temperature so ravno prave, veter se umiri. Ženske očitno vseeno ne prinašamo dežja. Verjamem, da je na taboru vsaka izmed nas prišla do kakšnega novega spoznanja, se je pa definitivno potrdila tudi stara modrost: kar zmanjka v bicepsu, se nadoknadi z žensko trmo. In intuicijo. Super je blo. Se vidimo poleti!