Patagonija 2022 | Prva patagonska izkušnja kot kompletna zgodba s pozitivnimi in negativnimi stranmi

Prva patagonska izkušnja je članom alpinistične odprave Patagonija 2022 ponudila kompletno zgodbo s pozitivnimi in negativnimi stranmi alpinističnega udejstvovanja v gorah. Člani so dobro dojeli idejo akcije, kjer je bila dobra mera samostojnosti ključna, in vodji akcije upata, da jih je skupna akcija navdušila za samostojen obisk tega območja v prihodnosti.

• Alpinistična akcija: Patagonija 2022. 
• Lokacija in trajanje: Patagonija, Argentina, 14. januar-8. februar 2022.
• Člani akcije: vodja Luka Krajnc (AO PD Celje Matica), pomočnik vodje Luka Lindič (AO PD Celje Matica) ter člani Gregor Šegel (AO PD Ljubljana Matica), Blaž Karner (AO PD Ljubljana Matica), Krištof Frelih (AO PD Radovljica) in Andraž Šparovec (AO PD Radovljica).

Kljub še vedno negotovim časom smo se v sredini januarja po organiziranih taborih v Alpah in z nekaj več organizacijskimi izzivi odpravili v Patagonijo. V zadnjih tednih pred odhodom se je število članov precej zmanjšalo, kar je malo načelo moralo, a tudi razjasnilo, kdo je res motiviran in kdo ne.

Takoj po prihodu v El Chalten smo se ob spodbudni napovedi lotili pakiranja nahrbtnikov in se odpravili vsak svojemu cilju naproti. Boljšega začetka akcije si ne bi mogli želeti, saj so vsi člani le dan, dva po prihodu preplezali svojo prvo patagonsko smer. Vodja in pomočnik pa sva začela raziskovati nov teren v jugozahodni steni Poincenota. Ob povratku v El Chalten je bilo moč zaznati prijetno utrujenost vseh članov, predvsem pa navdušenje nad območjem in možnostmi za plezanje. Po dnevu počitka v udobju mesteca se je vrnila želja po plezanju in pogovor je vse pogosteje spet tekel o dostopih, dobrih smereh, taktiki, vetru, ledu v počeh in pa predvsem vremenu. To nam je bilo že zelo kmalu spet naklonjeno in po uvodni turi smo se vsi čutili, da je čas za kaj večjega.

Naveza Karner-Šegel se je podala proti smeri Mate, Poro y Todo lo Demás, naveza Frelih-Šparovec pa proti Franco Argentini v Fitz Royu. Luka sva se ponovno odpravila proti Poincenotu z namenom preplezati novo smer. V istem oknu lepega vremena je bilo zelo veliko aktivnosti v večini sten in ob večerih smo lahko opazovali lučke številnih, ki so v stenah tudi bivakirali ali se premikali ponoči. Karner in Šegel sta uspešno preplezala smer do vrha stebra Goretta, kjer sta se premišljeno odločila, da se zaradi padajočega ledu v nadaljevanju odpovesta vrhu Fitz Roya. Frelihu in Šparovcu so načrte prekrižale težavne razmere v koluarju, ki vodi do Italijanske škrbine in začetka Franco Argentine. Po spremembi načrta sta prečila do Aguje Guillaumet in splezala na vrh. Krajnc in Lindič sva preplezala nekaj težavnih raztežajev v novi smeri ter odkrila ključni prehod, ki bo omogočil vzpon v novi smeri, ter se vrnila na kamp Polacos. Naslednje jutro sva se zbudila s pogledom na nenavadno utripanje lučke visoko v vzhodni setni Cerro Torreja. Po nekaj minutah je bilo jasno, da nekdo pošilja SOS signal in začela se je nekajdnevna drama, v kateri je življenje na žalost izgubil odličen plezalec Korra Pesce.

Nadaljevanje akcije je bilo precej zaznamovano s tem dogodkom in nekaj več dni slabega vremena ni nikogar motilo, saj smo vsi potrebovali čas za premislek in soočanje z dejstvom. Ritem v barvitem, življenja in turistov polnem mestecu daje občutek varnosti. Prav tako vedno večje število plezalcev na tem območju. Ob nesreči pa smo dojeli realnost, da je plezanje v navidezno le streljaj oddaljenih hribih zelo resno in da mora biti vsakdo samozadosten in dobro usposobljen za primer nezgode, predvsem pa odločitve sprejemati zelo premišljeno. Tik pred koncem skupne akcije nam je bilo naklonjeno še eno krajše obdobje lepšega vremena, ki so ga člani izkoristili za plezanje v stenah Aguje Guillaumet in s tem aktivno zaključili bivanje v Patagoniji.

Prva patagonska izkušnja je članom ponudila kompletno zgodbo s pozitivnimi in negativnimi stranmi našega udejstvovanja v gorah. Člani so dobro dojeli idejo akcije, kjer je bila dobra mera samostojnosti ključna. Vseskozi so ob manjših usmeritvah sprejemali dobre odločitve in vse ture izpeljali z veliko mero odgovornosti in kontrole. Dobro vreme na začetku odprave je omogočilo precej preplezanih metrov v patagonskem granitu. Upava, da jih je ta uspešna skupna akcija navdušila za samostojem obisk tega območja v prihodnosti.



Kronološki potek odprave

• 16. januar: prihod v El Chalten
• 17. januar: vsakodnevna opravila in nastanitev
• 18. januar: pakiranje opreme in priprava na turo
• 19. januar: dostop do sten
• 20. januar: plezanje v Ag. Exupery in Ag. Poincenot
• 21. januar: vrnitev v El Chalten
• 22.-24.1 januar: počitek v El Chaltenu in plezanje balvanov
• 25. januar: dostop do sten
• 26.-29. januar: plezanje in sodelovanje v reševalni akciji
• 30. januar-2. februar: počitek v El Chaltenu in plezanje balvanov
• 3. februar: dostop do sten
• 4. februar: plezanje v Ag. Guillaumet
• 5. februar: vrnitev v El Chalten
• 6.-7. februar: plezanje balvanov v El Chaltenu
• 8. februar: vrnitev domov

Realizirani cilji akcije

• 19. 1. 2022 Aguja Saint Exupery, Italijanska smer, 6c, 700 m (Karner in Šegel)
• 20. 1. 2022 Chiaro di Luna na Ag. St. Exupery, 6b+, 750 m (Frelih in Šparovec)
• 26.-27. 1. 2022 Mate, Porro y Todo z vmesno varianto in nadaljevanjem po Gringos Perdidos, Fitz Roy, Steber Goretta, 6c, 900 m, (Karner, Šegel A0)
• 27. 1. Brenner-Moschioni + Comesaña-Fonrouge, Aguja Guillaumet, 6b, 300 + 200 m (Frelih in Šparovec)
• 4. 2. Aguja Mermoz, Argentina, 6a, 600 m (Frelih in Šparovec)
• *Polovica nove smeri v južni steni Ag. Poincenot (Krajnc in Lindič)

Vtisi udeležencev

• Blaž Karner: "Odprava v Patagonijo je kljub nekaj odpovedim in rošadam pred odhodom uspela. V Chalten smo po dolgi poti prispeli v na stežaj odprto vremensko okno in takoj začeli s pakiranjem za hribe. Po uspešni prvi turi je sledilo nekaj dni počitka, pred vnovičnim pakiranjem, tokrat z večjim ciljem - plezanjem smeri Mate, Porro v stebru Goretta in nadaljevanjem na vrh Fitz Roya po Cassarottovi smeri. Smer sva preplezala do vrha stebra, nadaljevanje po Cassarottu pa zaradi padajočega ledu opustila. Ob vrnitvi v Chalten naju je dosegla novica o nesreči in reševanju na Cerro Torreju, kar je močno vplivalo na vzdušje v drugem delu odprave. Zelo zanimiv je kontrast med sproščenim dolinskim dogajanjem in resnostjo skoraj katere koli ture v okoliških hribih, kjer se večinoma lahko zaneseš le nase in soplezalca. Oba sva pridobila nekaj novih izkušenj, ki bodo v prihodnje gotovo pripomogle k lažjim odločitvam glede taktike pri podobnih vzponih."

• Gregor Šegel: "Dostopi čez razprostrane ledenike na zemljevidu grozijo s precejšno razdaljo in višinsko razliko, na terenu pa še dodatno pokažejo zobe. Tudi prestop z ledenika na skalo ni samoumeven, saj nas prav tam včasih pričaka široka krajna zev. Visoke stene pogosto nimajo položnih prehodov in pristopa na vrh ne podarijo za nizko ceno. Tu leži razlog, da sem se patagonskim iglam približal z nekaj treme in veliko mero samokritičnosti. Pametno izbiranje smeri, taktike in nekaj sreče z vremenom se je pokazalo kot ključ do uspešnega vzpona. Zelo suha sezona nam je ponudila kar tri vremenska okna, ki sva jih z Blažem dobro izkoristila za plezanje v masivu Fitz Roya. Čudovitih razgledov in večdnevnih tur s strmim plezanjem ne bom nikoli pozabil, domov pa bom odnesel tudi mnogo novih izkušenj, ki bodo v prihodnosti prišle še kako prav."

• Krištof Frelih: "V času dobrih treh tednov, kolikor časa mi je bilo namenjeno preživeti v Patagoniji, nam je bilo vreme več kot naklonjeno. Pregovornega bolderiranja in posedanja po baru Frescu je bilo malo, zato pa smo toliko več dni lahko preživeli v hribih. Dolgotrajni dostopi in sestopi, plezanje dobrega granita in stiskanje pesti ob potegu vrvi pri spustu po smeri so stvari, po katerih si bom zapolnil patagonsko plezanje. Med čakanjem na vreme v mestecu El Chalten smo svoje nenasitne želodce razvajali z dobrimi argentinskimi zrezki, vsakodnevnimi obiski sladolednice Domo Blanco in večjimi količinami dulce de letcheja. Hvala lahko rečem Lukoma za idejo in izvedbo, Komisiji za alpinizem ter AO Radovljica za izdatno podporo, ki sem je bil deležen, in vsem prijateljem, ki so mi pomagali z opremo in nasveti."

• Andraž Šparovec: "Odprava v Patagonijo mi bo ostala v lepem spominu predvsem po obilici lepega vremena in dobri družbi v dolini. Mislim, da smo dane pogoje dobro izkoristili, pridobili nova znanja in izkušnje ter po marsikaterem dobrem raztežaju zaslužili lep razgled s špičastih vrhov. Hvala PZS-ju in domačemu AO Radovljica za podporo, vodji tabora za nasvete brez kakršnegakoli pritiska na nas in odprte roke pri sprejemanju odločitev."

fotografirali udeleženci odprave