Zračno plezanje v osrednjem delu severozahodne stene šesttisočaka Tsoboje (foto Nejc Marčič)

sreda, 23. marec 2022

Ocena alpinistične sezone 2021

Druga koronasezona je postregla z nekaterimi podobnimi izzivi kot njena predhodnica, a pot do gora, ki so si vsaj malce odpočile od vedno večjega navala raznoraznih obiskovalcev, je bila bistveno manj priprta. Znova so na pot krenile odprave.

Lindič in Papertova sta spomladi na Aljaski med drugim zmogla tisočmetrsko prvenstveno smer Heart of Stone v Mount Huntingtonu. SMAR-ovci so poleti v Peruju dodali dve prvenstveni smeri v severni steni Hualcana - Levičnik in Volontar smer Virtual Insanity v levem boku stene, Karner, Štular in pridruženi Monasterio pa Knights and Days v njenem desnem delu; tudi drugi vzponi odprave predstavljajo dobre dosežke; Frelih je z Rogljevo bivanje v Peruju še podaljšal in preplezala sta nekaj lepih smeri. Mladi rod skalnih mojstrov je plezal v Maroku, vrhunec sezone pa predstavlja Slovenska direktna smer Luke Stražarja in Nejca Marčiča v severozahodni steni nepalskega šesttisočaka Tsoboje nad dolino Rolwaling. Vzpon, ki je bil opravljen v odličnem slogu, je precej odmeval tudi v svetovni alpinistični javnosti.

Domača alpinistična scena je delovala približno v okvirih preteklega leta; nadgradile so se Slovenske stene, prispele so nove ideje v sklopu akcije preopremljanja, tokrat predvsem navrtanih smeri, udobna finančna zaloga KA PZS je omogočila izpeljavo najrazličnejših aktivnosti, dobra situacija v športni politiki pa varno zaposlitev našim najboljšim alpinistom. Ponovno so se zagnale alpinistične šole, tabori vseh vrst so bili živahni, navdušuje predvsem druženje alpinistk, po štartu v sezoni 2020 je zaživel, nato pa prehodno tudi ugasnil program Mladi alpinisti, ki je pomembna ideja na poti nabora novih alpinističnih moči v precej spremenjeni družbeno-ekonomski situaciji (predvsem mladih), kar vse bolj vpliva tudi na alpinizem. Opisano odseva tudi skozi desetletno delovanje že dodobra uveljavljenega in prepoznanega sistema mentorstva mladim perspektivnim alpinistom - Slovenski mladinski alpinistični reprezentanci, ki pa več kot očitno potrebuje konkreten premislek o prihodnosti in prilagoditev novi realnosti.

Plezalno sezono je torej zaznamovalo nekaj presežnikov, sicer pa je bila velika alpinistična aktivnost v smislu kakovosti povprečna. V zelo sneženi zimi med zimskimi vzponi v domačih gorah nekoliko izstopa ponovitev Švicarske smeri v Rakovi špici (Stražar-Levičnik), sicer pa so bile preplezane vsakoletne (tako rekoč že) klasike: Grapa Šite-Travnik, Herlec-Kočevar v Šitah, Raz Jalovca, Bela grapa v Planjavi in Bele sanje v Rombonu, Kemperle-Murovec v Dolgem hrbtu, izbrane smeri v Ojstrici in Steni. Prvenstveno je bila preplezana smer Skriti prehod v Kompoteli, pri čemer velja izpostaviti Anjo Petek, ki je bila pogon številnih navez pri več naštetih in še nekaterih drugih zimskih vzponih. Prav neverjetna je bila vztrajnost zimskih razmer - mnogo smeri se je plezalo še daleč v april; konec aprila je bil mdr. izveden zimski tabor perspektivnih alpinistov v Martuljkovi skupini pod vodstvom Žumra in Navršnika, najbolj zagnani pa so našli celo še nekaj ledu. Tudi sicer je bila zima z ledom morda celo radodarnejša kot z razmerami v stenah; ponovljeni so bili nekateri redko plezani slapovi: Centralni Brezovski slap v Robanovem kotu, Čaša in Game over v Logarski dolini, najdeni in preplezani so bili celo novi slapovi.

Bistveno več so naši alpinisti iztržili v največjih alpskih stenah. Luka Krajnc je v ne najboljših razmerah opravil zimsko prosto ponovitev smeri No Siesta v Grandes Jorasses, Luka Lindič je z Ines Papert preplezal kombinacijo zahtevnih kombiniranih smer Godzilla in Zauberflöte v Langentalu, v dolini Cogne je zmogel znano, zelo zahtevno kombinirano smer Jedi master, v Gasteinu pa ledno sedmico Rodeo. Ekipa SMAR se je v sklopu priprav na odpravo konec marca mudila v pogorju Ecrins; Česen, Levičnik in Volontar so v severni steni La Meije preplezali Direktno smer, Karner, Rozman in Štular pa v severni steni Le Rateau smer Z direct. Stabilno vreme in dobre razmere so v Alpah vladali tudi jeseni, kar sta izkoristila Karner in Grilj ter preplezala kombinacijo smeri Chechinel-Boivin v Grand Piller d' Angle (s pristopom na Mont Blanc), le malo pozneje pa Karner v navezi s Pintarjem še zahtevnejšo smer Desmaison-Gousseault v severni steni Grandes Jorasses. Lepe vzpone v klasikah nad Chamonixom (Late to say I'm sorry, Beyond Good and Evil, Rebufatt-Terray ...) so v novembru nanizali tudi mladi na taboru za perspektivne alpiniste.

V snežni zimi so na svoj račun prišli smučarji; zahtevni spusti so si sledili praktično vso sezono (polovico leta). Spust sezone sta v severni steni Skute s smerjo Hangover opravila Vrhovnik in Šafar; ista smučarja se podpisujeta tudi pod Berginčeve turne v Špičju, Solis v Kočni, Odpiralko nad Krmo itn. Ob tem velja dodati še precej drznih ponovitev očitno prebujene alpinističnosmučarske scene: severna stena Krna, Prisojnika, Kalškega grebena, Mangarta ...

V poletnih skalnih smereh velja v prvi vrsti izpostaviti dobra vzpona Luke Stražarja: z Jernejem Kruderjem sta ponovila Ulino smer v Steni, z Nejcem Marčičem pa legendarno Divine Providence v Mont Blancu. Svoje dolgoletno delo je s smerjo Metulj v predostenju Križevnika končal Luka Krajnc; gre za eno najtežjih modernih linij v naših gorah. Opravil je tudi prvo prosto ponovitev smeri Divja zver v steni Rjavičkega vrha, v Dolomitih (Moiazza) pa so skupaj z Lindičem, Grmovškom in lokalcem Baujem potegnili prvenstveno smer Rumena mrzlica. Med najpomembnejše ponovitve v naših gorah sodi prvi prosti vzpon v smeri Planinski grabež (Oražem-Krišelj), nastali pa sta tudi dve spominski smeri Grege Lačna; Jež in Gradišnik sta jo preplezala v Peci (in vabi k prosti ponovitvi), Gregovi avstrijski kolegi pa v Steni. Z vsakoletnimi prvenstvenimi vzponi je bil znova aktiven Silvo Karo; z Andrejem Grmovškom sta preplezala Dodatek za rekreacijo v Jerebici, z Anjo Petek pa Kmečko pamet v Planji.

Na vrhuncu skalne sezone so se izkazali taborniki in tabornice: od začetnikov na Kamniškem sedlu, žensk v Karnijcih, večjih taborov na Ledinah in v Krnici, pa do perspektivcev, ki so obiskali Dolomite (nekaj lepih vzponov v Marmoladi in Moiazzi) ter spoznavali granitne poči v Valle del Orco, kar je že sodilo v sklop priprav na prihajajočo odpravo v Patagonijo.

Žal tudi tokratnega poročila ne moremo končati brez spomina na preminule - na črno zimsko soboto sta se v Storžiču ponesrečila izjemno izkušena in prekaljena alpinista Maja Lobnik in Slavko Rožič. Maja je bila zadnjih 15 let nepogrešljiva na ženski plezalni sceni, v alpinizmu pa se je najprej uveljavila kot odlična smučarka; pozneje je bila izbrana tudi za najboljšo slovensko alpinistko. Slavko je bil motor tržiškega odseka in gorskih reševalcev, priznani inštruktor v sistemu usposabljanja znotraj KA PZS, ki je svoje najdrznejše vzpone opravil v 90. letih 20. stoletja, vse do zadnjega pa je bil eden najaktivnejših alpinistov svoje generacije. Žal to še zdaleč nista bili edini žrtvi slovenskih gora in alpinistične scene v letu 2021. Čeravno nam je narava alpinizma in gora dobro znana, si močno želimo prihodnja poročila spisati brez tovrstnih vsebin.

Nejc Pozvek,
član IO Komisije za alpinizem PZS