sobota, 26. november 2022
Na 16. strokovnem posvetu Gore in varnost udeležba številnih strokovnih kadrov, ki delujejo na področju planinstva
Po skoraj treh letih premora zaradi epidemije koronavirusa, je bil v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu ponovno organiziran že 16. strokovni posvet Gore in varnost, ki so ga pripravili Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije ter Odbor Gore in varnost v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Posveta se je udeležilo 98 udeležencev, ki so poslušali predstavitve strokovnjakov iz Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije. Posvet je vodil podpredsednik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje, Martin Šolar.
V prvem predavanju inštruktorja GRZS Jurija Jeršina smo spoznali primere nesreč in posameznih dogodkov, ki so se zgodili v zadnjih dveh letih v slovenskih gorah in nekateri mejijo na rob bizarnosti. Največkrat se nesreče v gorah pripetijo zaradi pomanjkljive priprave na planinski izlet in slabega znanja uporabe tehnične opreme. Med vzroki pa so pogoste še nepoznavanje terena, neupoštevanje vremenske napovedi in slaba telesna pripravljenost.
V nadaljevanju nam je predstavil še nekaj konkretnih primerov, pri katerih je posredovala Gorska reševalna zveza Slovenije. Izpostavil je reševanje dveh tujih planink, ki sta se odpravili na Prisank pri tem pa se je zgodila verižna reakcija številnih napak: pretežek nahrbtnik, slaba fizična pripravljenost, informacije o poti z »Googla«. Zaradi neznanja uporabe opreme, čeprav je bila popolna in splošne neizkušenosti smo bili gorski reševalci priča dvema smrtnima nesrečama na Triglavu, ki sta se zgodili v razmiku pol ure. Na isti gori je bilo letos zaradi neupoštevanja vremenske napovedi poškodovanih 17 planincev, ki jih je na grebenu udarila strela. V tem primeru so se gorski reševalci srečali s težkimi razmerami in aktivirana so bila številna moštva. Strela je bila nekaj dni kasneje tudi razlog za smrt tujega planinca na Triglavu, ki se je na pot podal prepozno in ni upošteval vremenske napovedi. Bilo je tudi kar nekaj primerov reševanja v zavarovanih plezalnih poteh, t.i. feratah. Priča smo bili smrti osebe, ki je uporabljala samo zgornji del pasu in se ob padcu zadušila in reševanju oseb, ki so padec v ferati sicer preživele vendar s hudimi telesnimi poškodbami, ki ob tem nastanejo. Tako v Sloveniji, kot tujini beležimo porast »selfie« primerov, ko se oseba poskuša fotografirati na določenem slikovitem kraju, pri tem ni pozorna in izgubi ravnotežje in pade v globino. Gorski reševalci pa vedno več posredujemo tudi pri nesrečah lovcev, gozdarjev, jadralnih in base padalcev in pri soteskanjih. Zadnje leto je v porastu tudi število nesreč gorskih kolesarjev, predvsem pri spustih, ker oseba ni vešča tehnike spusta. V veliki večini gre za primere na e-kolesih, saj ti omogočajo, da z njimi na dokaj preprost način prikolesarimo na vrh hriba, ne glede na znanje. V zadnjih dveh letih pa smo v Gorski reševalni zvezi Slovenije zabeležili tudi primere posredovanja v nesrečah beguncev.
V nadaljevanju nam je Klemen Belhar, inštruktor GRZS in strokovnjak za javno komuniciranje, na svojih primerih slikovito predstavil, kako ravnati in komunicirati z mediji v primeru, da smo prisotni pri nesreči.
Izpostavil je paradoks družabnih omrežij in viralnega širjenja različnih informacij. Moč komuniciranja je v količini pravilno podanih informacij, iz katerih se lahko posameznik nekaj nauči.
V zadnjem delu pa se nam je pridružil Aljaž Anderle, gorski vodnik z mednarodno licenco, gorski reševalec in strokovnjak na področju plazovne opreme in poznavanja zimskih razmer.
V svojem izčrpnem predavanju je predstavil pomembnost znanja in pravilne rabe plazovnega trojčka in nahrbtnika z zračnim balonom. Po mednarodnih smernicah ICAR (Mednarodna organizacija za gorsko reševanje) naj bi plazovna žolna morala zadostiti trem zahtevam: imeti mora tri antene, možnost markiranja in da je digitalna. Poudaril je, da so analogne žolne starejšega tipa, kot je npr. Orotovox F1, svoje odslužile in da če jo še uporabljamo, čas za upokojitev. Posebej je poudaril, da v primeru, da se v žolni razlijejo baterije, moramo do tega imeti ničelno toleranco in da mora takšna žolna obvezno na pregled v pooblaščen servisni center. Domače servisne delavnice, ki jih lahko zasledimo tudi na družabnih omrežjih, so neodgovorne in zavajujoče.
V drugem delu pa smo si pogledali nekaj primerov plazovnih nahrbtnikov in razliko med nahrbtniki, ki balon napihnejo s pomočjo kartuše ali električnega ventilatorja.
16. strokovni posvet Gore in varnost smo zaključili v prijetnem vzdušju in trdimo lahko, da so se ga prvič udeležili številni strokovni kadri, ki delujejo na področju planinstva (planinski vodniki, gorski vodniki, gorski reševalci, markacisti, varuhi gorske narave, športni plezalci in ostali ljubitelji gora), kar je dobra popotnica v smeri preventivnega delovanja Planinske zveze Slovenije, Gorske reševalne zveze Slovenije, Združenja gorskih vodnikov Slovenije in ostalih. Preventiva je tek na dolge proge in vse kar vanjo vlagamo »danes«, bo vidno »jutri«.
Besedilo in fotografije: Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS
Celoten program 16. strokovnega posveta Gore in varnost
V prvem predavanju inštruktorja GRZS Jurija Jeršina smo spoznali primere nesreč in posameznih dogodkov, ki so se zgodili v zadnjih dveh letih v slovenskih gorah in nekateri mejijo na rob bizarnosti. Največkrat se nesreče v gorah pripetijo zaradi pomanjkljive priprave na planinski izlet in slabega znanja uporabe tehnične opreme. Med vzroki pa so pogoste še nepoznavanje terena, neupoštevanje vremenske napovedi in slaba telesna pripravljenost.
V nadaljevanju nam je predstavil še nekaj konkretnih primerov, pri katerih je posredovala Gorska reševalna zveza Slovenije. Izpostavil je reševanje dveh tujih planink, ki sta se odpravili na Prisank pri tem pa se je zgodila verižna reakcija številnih napak: pretežek nahrbtnik, slaba fizična pripravljenost, informacije o poti z »Googla«. Zaradi neznanja uporabe opreme, čeprav je bila popolna in splošne neizkušenosti smo bili gorski reševalci priča dvema smrtnima nesrečama na Triglavu, ki sta se zgodili v razmiku pol ure. Na isti gori je bilo letos zaradi neupoštevanja vremenske napovedi poškodovanih 17 planincev, ki jih je na grebenu udarila strela. V tem primeru so se gorski reševalci srečali s težkimi razmerami in aktivirana so bila številna moštva. Strela je bila nekaj dni kasneje tudi razlog za smrt tujega planinca na Triglavu, ki se je na pot podal prepozno in ni upošteval vremenske napovedi. Bilo je tudi kar nekaj primerov reševanja v zavarovanih plezalnih poteh, t.i. feratah. Priča smo bili smrti osebe, ki je uporabljala samo zgornji del pasu in se ob padcu zadušila in reševanju oseb, ki so padec v ferati sicer preživele vendar s hudimi telesnimi poškodbami, ki ob tem nastanejo. Tako v Sloveniji, kot tujini beležimo porast »selfie« primerov, ko se oseba poskuša fotografirati na določenem slikovitem kraju, pri tem ni pozorna in izgubi ravnotežje in pade v globino. Gorski reševalci pa vedno več posredujemo tudi pri nesrečah lovcev, gozdarjev, jadralnih in base padalcev in pri soteskanjih. Zadnje leto je v porastu tudi število nesreč gorskih kolesarjev, predvsem pri spustih, ker oseba ni vešča tehnike spusta. V veliki večini gre za primere na e-kolesih, saj ti omogočajo, da z njimi na dokaj preprost način prikolesarimo na vrh hriba, ne glede na znanje. V zadnjih dveh letih pa smo v Gorski reševalni zvezi Slovenije zabeležili tudi primere posredovanja v nesrečah beguncev.
V nadaljevanju nam je Klemen Belhar, inštruktor GRZS in strokovnjak za javno komuniciranje, na svojih primerih slikovito predstavil, kako ravnati in komunicirati z mediji v primeru, da smo prisotni pri nesreči.
Izpostavil je paradoks družabnih omrežij in viralnega širjenja različnih informacij. Moč komuniciranja je v količini pravilno podanih informacij, iz katerih se lahko posameznik nekaj nauči.
V zadnjem delu pa se nam je pridružil Aljaž Anderle, gorski vodnik z mednarodno licenco, gorski reševalec in strokovnjak na področju plazovne opreme in poznavanja zimskih razmer.
V svojem izčrpnem predavanju je predstavil pomembnost znanja in pravilne rabe plazovnega trojčka in nahrbtnika z zračnim balonom. Po mednarodnih smernicah ICAR (Mednarodna organizacija za gorsko reševanje) naj bi plazovna žolna morala zadostiti trem zahtevam: imeti mora tri antene, možnost markiranja in da je digitalna. Poudaril je, da so analogne žolne starejšega tipa, kot je npr. Orotovox F1, svoje odslužile in da če jo še uporabljamo, čas za upokojitev. Posebej je poudaril, da v primeru, da se v žolni razlijejo baterije, moramo do tega imeti ničelno toleranco in da mora takšna žolna obvezno na pregled v pooblaščen servisni center. Domače servisne delavnice, ki jih lahko zasledimo tudi na družabnih omrežjih, so neodgovorne in zavajujoče.
 |
 |
V drugem delu pa smo si pogledali nekaj primerov plazovnih nahrbtnikov in razliko med nahrbtniki, ki balon napihnejo s pomočjo kartuše ali električnega ventilatorja.
16. strokovni posvet Gore in varnost smo zaključili v prijetnem vzdušju in trdimo lahko, da so se ga prvič udeležili številni strokovni kadri, ki delujejo na področju planinstva (planinski vodniki, gorski vodniki, gorski reševalci, markacisti, varuhi gorske narave, športni plezalci in ostali ljubitelji gora), kar je dobra popotnica v smeri preventivnega delovanja Planinske zveze Slovenije, Gorske reševalne zveze Slovenije, Združenja gorskih vodnikov Slovenije in ostalih. Preventiva je tek na dolge proge in vse kar vanjo vlagamo »danes«, bo vidno »jutri«.
Besedilo in fotografije: Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS
Celoten program 16. strokovnega posveta Gore in varnost