Mladima alpinistoma načrte prekrižale tudi podcenjene ocene smeri

Ko slišiš, da gre nekdo plezat v Patagonijo, prvo pomisliš na strme stene v okolici Fitz Roya, razčlenjene ledenike in nestrpno čakanje na kratka okna lepega vremena. A to še zdaleč ni vse, kar ti to območje ponuja. Najin cilj je bil Frey - območje miljon in enega skalnega stolpa.

Po dveh dneh potovanja sva prišla v mesto San Carlos de Bariloche (najino izhodišče). Tam sta naju pričakala veter in dež, tako da sva prvih nekaj dni izkoristila za spoznavanje okolice, osnovne nakupe in plezanje na plastiki. Prav simpatično mesto. Tudi domačini so zelo prijazni. O "kvaliteti" tamkajšne hrane in posledicah le-te pa kdaj drugič ...

Tja sva prišla motivirana, z velikimi načrti in pričakovanji, kaj vse bova splezala, kako bo šlo vse tekoče in na koliko špičkah bova stala ... resničnost pa se je izkazala za malo drugačno. Že prvi dan plezanja sva v raztežaju, ocenjenem s V spoznala, da to niso "naše" ocene. Da so "rahlo" podcenjene, so nama kasneje potrdili tudi lokalni plezalci. Le redko sva srečala koga, ki bi tam plezal več kot 6a. Svoje načrte sva tako kar hitro prilagodila in se zadovoljila z lažjimi raztežaji in kratkimi, predvsem enoraztežajni smermi. Sliši se nesmiselno dostopati tudi do dve uri za raztežaj ali dva, a kljub temu sva bila nad samo kvaliteto skale in plezanjem navdušena. Res sva uživala v skoraj vsakem preplezanem metru. Prve dni na Freyu sva tako izkoristila za uplezavanje in raziskovanje okolice.