V visokogorji je še sneg, nižji hribi in planinske koče vabijo. Foto: Matej Ogorevc

sreda, 26. april 2023

V visokogorju je še sneg, nižji hribi in planinske koče vabijo

Nižje ležeče planinske koče so odprte in med prvomajskimi prazniki vabijo planince, da jih obiščejo - kot tudi hribovit in gričevnat svet, kamor se je iz dolin večinoma že preselila pomlad. Visokogorje in osojna pobočja so še vedno pokriti s snegom, nekaj je tudi novozapadlega, zato veljajo vsa priporočila za zimsko obiskovanje gora: izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujemo zimsko opremo in znanje, posebno previdnost pa zahtevajo tudi klože, pomrznjen sneg in snežišča. Izkušnje in primerno opremo prav tako zahteva obisk zavarovanih plezalnih poti oz. ferat.

Planinske koče v hribovitem in gričevnatem svetu so odprte in med prvomajskimi prazniki vabijo planince, da jih obiščejo, medtem ko visokogorske ostajajo zaprte do poletne planinske sezone. Ker so nekatere nižje ležeče koče odprte zgolj ob koncu tedna, velja pred obiskom preveriti odprtost koč na spletni strani Planinske zveze Slovenije pzs.si/koce.php ali neposredno pri društvih oz. oskrbnikih. Več o cenah in popustih v planinskih kočah najdete na spletni strani PZS.

Koče v visokogorju ostajajo zaprte, sredogorske pa bodo čez praznike vesele vašega obiska. V visokogorju sicer osnovno zavetje najdete v zimskih sobah (Planina pri Jezeru, Triglavska jezera, Prehodavci, Vodnikov dom, Črna prst, Gomiščkovo zavetišče, Kriški podi, Kokrsko sedlo) in bivakih. Za oboje velja, da so opremljeni vsaj z nekaj dekami. Ob tem obiskovalce zimskih sob in bivakov prosimo, da ob odhodu za seboj počistijo smeti, zložijo odeje ter trdno zaprejo vsa vrata, okna in napolknice. Če v njih najdete nekaj hrane, je ne uživajte ampak jo pustite za tiste, ki se bodo morda v objekt zatekli v sili. Raje pustite kak svoj manjši priboljšek z dolgim rokom trajanja.

nizje_lezece_planinske_koce_odprte_mrzlica_foto_manca_ogrin
Nižje ležeče planinske koče so odprte in med prvomajskimi prazniki vabijo planince, da jih obiščejo. Foto: Manca Ogrin

V visokogorju je tudi zadnje dni še snežilo, v prihajajočih dneh je pričakovati otoplitev, v času prvomajskih praznikov pa celo poslabšanje vremena z dežjem in plohami. Pri obiskovanju gora, še posebej visokogorja, zato veljajo vsa priporočila za zimsko obiskovanje gora: izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujemo zimsko opremo - cepin, dereze in čelado - in znanje uporabe te opreme, klože, pomrznjen sneg in težak južen sneg pa od nas zahtevajo posebno previdnost.

Kljub pomladanski situaciji niso izključeni plazovi mokrega snega, najbolj nevarno pa je ta čas zapadno kamenje. Če vaša načrtovana pot poteka pod stenami, priporočamo, da se v območju sten zadržujete zgodaj zjutraj. 

Sneg je zjutraj trd in pomrznjen, predvsem na prisojnih legah pa se lahko že zgodaj dopoldne ojuži. Vzpon v območju strmih pobočij in zasneženih grap, opravite v zgodnjih jutranjih urah, saj se lahko sneg že sredi zmehča do te mere, da cepin in dereze ne morejo več opravljati svojih nalog. V mislih je potrebno imeti tudi čas povratka - za varen povratek iz strmih zasneženih terenov, kot je npr. Triglav, moramo z nevarnim delom ture zaključiti v času, ko je sneg še trd in kompakten. V lepem in toplem vremenu je to lahko že v poznih jutranjih urah. V preteklosti je bilo prav to razlog za več nesreč, tudi takšnih s hujšimi in tragičnimi posledicami. Če mislimo, da smo za vzpon oz. za sestop prepozni, zato raje obrnimo oz. si izberimo drug cilj. Gora bo že počakala ... 
jutro_zgodaj_spomladi_foto_matej_ogorevc
Na visokogorske vrhove se vzpnimo zelo zgodaj, da bomo tudi sestopili v trdem in kompaktnem snegu. Foto: Matej Ogorevc

Pred odhodom v gore oz. hribe načrtujemo svojo pot. V dolini nekomu povemo, kam se odpravljamo, kakšni so naši cilji in kdaj se nameravamo vrniti. Izlet prilagodimo svojim izkušnjam in znanju, nato fizičnim sposobnostim, saj so te marsikdaj višje od pričakovanega. Na pot - ne glede na aktivnost, naj bo to hoja, kolesarjenje, tek - se odpravimo z nahrbtnikom, v katerem naj bo vedno obvezna planinska oprema: osebni komplet prve pomoči, naglavna svetilka z rezervno baterijo, alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča za toplotno zaščito v primeru nesreče ali nenačrtovanega bivaka, mobilni telefon s polno baterijo, tiskani planinski zemljevid novejše izdaje in kompas, železna rezerva, tj. visokoenergijska hrana z dolgim rokom trajanja, in zadostna količina brezalkoholne, izotonične tekočine. Ne pozabimo na zaščito pred močnim pomladnim soncem, vetrom in mrazom in polvisoke ali visoke čevlje s kakovostnim podplatom.

Nevarnost snežnih plazov je velika, 3. stopnje
Nevarnejša so predvsem strma obočja v visokogorju, kjer je več snega, tudi napihanega, ter strma travnata pobočja, kjer je še dovolj snega. Tam so možni zdrsni (talni) plazovi mokrega snega. Večja pozornost je potrebna predvsem v grapah in pod stenami, kjer lahko plazovi sežejo tudi nižje od snežne odeje.

V drugi polovici tedna se bo zaradi postopne otoplitve in več sončnega vremena nevarnost proženja snežnih plazov nekoliko povečala. Predvsem v krajih, kjer bo več sončnega vremena, se bo popoldne povečala možnost plazov mokrega snega. V visokogorju bodo možni tudi posamezni kložasti snežni plazovi. Razmere bodo zahtevne, pri izbiri varne poti bo potrebna precejšnja zadržanost!

bilten

Spremljajte vremensko napoved Agencije Republike Slovenije za okolje:

Toplejši dnevi utegnejo ljubitelje gora zvabiti tudi na zahtevnejše cilje na nižji nadmorski višini. Če se odpravite na eno od obljudenih zavarovanih plezalnih poti oz. ferat, imejte v mislih, da zanjo potrebujete izkušnje. V nasprotnem primeru se nanjo raje podajto skupaj z usposobljenim vodnikom, pri katerem preverito kompetence. V vsakem primeru pa ne brez čelade, plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta. Izogibajte se gneči, pred obiskom zavarovane plezalne poti pa preverite, če izbrana pot zadostuje vsem varnostnim zahtevam in ni ena izmed tistih domače izdelave z neprimerno opremo in njeno namestitvijo.

Pripravil Matej Ogorevc