torek, 19. september 2023
Andrej Pečjak: alpinist, sodnik lednega plezanja, vizionar, pionir elektro mobilnosti v Sloveniji #podcast
S hribi se je srečal v otroštvu, pri 30ih je začel plezati. Postal je alpinist, veliko je plezal poleti in pozimi. Zlasti ga je pritegnilo ledno plezanje, preplezal je številne zahtevne zaledenele slapove in kombinirane smeri. Plezal je širom Evrope, v J. Ameriki, v Afriki in v Aziji.
Kot otroka so ga zanimali tehnologija, zlasti elektro inženiring. V osnovni šoli je npr. izdeloval rakete, pri 16. je naredil motorno kolo na etanol.
Že v 80. je razvijal prvo idejo o električnem vozilu.
Študiral je na strojni fakulteti, mehansko inženirstvo.
Leta 1981 se je poročil z Jasno, svojo dolgoletno življenjsko, plezalno in tudi poslovno sopotnico. Skupaj imata dve hčeri, Majo in Julijo.
Svojo inovatorsko žilico je združil s poslovno idejo in ustanovil ter vodil uspešno podjetje povezano z mobilnostjo. 2006 je predelal prvi avto v električnega. Od takrat so sledile še številne predelave avtomobilov v električne prototipe.
2012 sta z Jasno ustanovila inštitut Metron, namenjen trajnostni mobilnosti in iskanju inovativnih rešitev na področju energetike. Je eden največjih strokovnjakov na tem področju v Sloveniji in za svoje delo ter dosežke je prejel številna priznanja. Danes se v podjetju ukvarjajo primarno s postavljanjem avtomobilskih električnih polnilnic.
Andrej se je s svojimi vozili udeleževal tudi relijev električnih avtomobilov, leta 2013 je zmagal na reliju Monte Carlo. 2015 je s svojim električnim avtomobilom dosegel neuradni svetovni rekord s svojim električnim avtomobilom, saj sta z Jasno prevozila 826 km z enim polnjenjem baterije avtomobila.
Kljub bogati strokovni in poslovni karieri pa so gore in plezanje vseskozi pomemben del njegovega življenja.
Teme, ki smo jih obdelali:
- Ledno plezanje mu je oprlo oči!
- Kdaj se je Andrej srečal s plezanjem?
- Kdaj se je Andrej srečal s planinstvom in gorami?
- Vpis in članstvo v AO Domžale.
- Poznanstvo s Pavletom Kozjekom.
- Dogodek, ki je vplival, da sta se z Jasno več let lahko ukvarjala zgolj z alpinizmom.
- Stik z ledenim plezanjem.
- Kako so takrat trenirali za tekme v tekmovanju ledenega plezanja?
- Prvo plezališče za plezanje s cepini.
- Prve tekme pri nas za ledeno plezanje.
- Zanimanje za tehniko in tehnologijo že kot otrok.
- »Drejček in trije Marsovčki«, Andrejev oče in vpliv na Andreja.
- Problem ljudi pri tehnološki tranziciji je v prihodnosti.
- Energetska transformacija.
- Kako se lotiti lastne mobilosti - problematika?
- Zakaj se ljudje ne soočimo z nujno resničnostjo energetske tranzicije?
- Miti elektro mobilnosti?
- Prehod v elektro mobilnost?
- Zakaj »imaš krompir«?
- Mit št.2 - baterija je dolgo polna?
- Mit št.3 - električni avtomobili so dragi?
- Kaj bo prineslo leto 2035?
- Zakaj se je začel ukvarjati z električnimi avtomobili?
- Kaj delajo na inštitutu Metron?
- Andrej je delal tudi svojo alpinistično opremo.
- Andrej - eden izmed pionirjev avtomobilne elektrifikacije.
- Evropo bo doletela (ekonomska) kriza!
- Vpliv in vloga Andrejeve žene Jasne.
- Elektro reli.
- Alpinizem nama je dal veliko!
» Alpinistične šole neverjetno veliko dajo, tega ni nikjer na svetu. Le še v Južni Koreji. Redko kje imaš takšne alpinistične šole. In tega ne moreš primerjati z nekim tridnevnim tečajem ali enotedenskimi tečaji. To je ena kompleksna izobrazba, ki zmanjša verjetnost, do bo prišlo do kakšne nesreče.«
» Verjamem v znanost! Če meni zdravnica reče, da nečesa ne smem delat, potem jaz tega ne bom naredil!« »Pri alpinizmu je samo tista nevarnost, ki jo lahko v bistvu kontroliraš . Do dokajšne mere! Večinoma si sam kriv , če si sam vstopil v napačnih razmerah, če si plezal za nekom in ti je kamen na bučo padel. Ponavadi je nekaj, kar lahko nadziraš, medtem pa ko si na cesti, tam si pa odvisen tudi od drugih!« »Problem energetske tranzicije tudi slučajno ni v tehnologiji, ampak v psihologiji!« »Problemov, ki jih bomo imeli s klimatskimi spremembami, ko nam bo domove odplaknilo, ko bo poleti 40°C, bodo bistveno hujši problemi kot pa to, da se moraš za pol ure ustaviti.« »Mogoče nas bo kriza postavila na realna tla. Mi smo živeli v neki utopiji, evropski, da smo mi nekaj več samo zato, ker smo Evropejci in lahko živimo v popolni socialni državi. To se bo podrlo, ker gospodarstvo, kot ga poznamo sedaj, ne bo več vžgalo!« »Toliko mladih ljudi še nisem videl v hribih. Resno mladih, od 16 do 25 let . In to vidim kot nekaj pozitivnega. Se pravi , v nekam negativnem trenutku , kot je bila korona in so bile številne prepovedi smo se pa navadili hoditi v hribe, mladi so se navadili hoditi v hribe in se družiti med sabo.« »Alpinizem nama je veliko dal. V kritičnih situacijah nisva panična, ker je v alpinizmu vedno obstajala kakšna kritična situacija več kot v navadnem življenju, tista, ko ti gre za glavo ... in potem nisi ravno paničen v nekih življenjskih zadevah!« |