sreda, 15. november 2023

Dušan Škodič: Po odkritju skritega zaklada – arhiva Kranjske sekcije DÖAV je Triglav še za odtenek bolj naš #podcast

V 17. epizodi podcast V steni je z nami raziskovalno-pustolovski in zgodovinsko-radovedni Dušan Škodič.

banner__1920x640_

Dušana Škodiča poznamo kot izvrstnega pisca zlasti preko prispevkov v Planinskem vestniku. Napisal pa je tudi že pet knjig povezanih s planinsko tematiko.

V koronskih časih se je dokopal do arhiva kranjske sekcije nemško avstrijskega planinskega društva v katerem je odkril pomembno, nam še neznano gradivo. Vsa spoznanja in ugotovitve je strnil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš, kjer našo preteklo planinsko in alpinistično zgodovino razsvetljuje v novi luči.

Dusan_Skodic_slika_2

Teme, ki smo jih obdelali:

  • Knjiga Triglav je naš.
  • A Triglav je naš?
  • A Triglav kdaj ni bil naš?
  • Kdo je Dušan Škodič?
  • Dušanove izdane knjige.
  • Ideja in povod za novo knjigo?
  • Kako do arhiva Kranjske sekcije?
  • Dogajanje v gorah pred organiziranem planinstvom.
  • Prve oblike organiziranosti - Triglavski prijatelji in Prijatelji gora.
  • Prva koča in prva pot (Triglav) pri nas.
  • Ustanovitev Kranjske sekcije (DÖAV)?
  • Dežman in njegova vloga.
  • Z ustanovitvijo Kranjske sekcije se planinstvo zaživi.
  • Dežmanova koča pod Triglavom in prve označene poti na Kranjskem.
  • Trenja med slovenskimi in nemškimi planinci?
  • »Ljubljanske srajce«.
  • 27.2.1893, ustanovitev Slovenskega planinskega društva (SPD)
  • Profesor Frischauf in njegova vloga.
  • Delovanje SPD in Jakob Aljaž.
  • Zapleti okoli postavitve Aljaževega stolpa in vloga Jakoba Aljaža.
  • Rivalstvo med planinskimi društvi in analogija s Kekčevimi ukanami.
  • Ideja panslovanstva in ustanovitev podružnice SPD v Pragi.
  • Pojav alpinizma na Kranjskem in zaostanek Slovencev na tem področju.
  • Klodwig Tschada in njegovi alpinistični sodobniki.
  • Drenovci in njihov alpinizem.
  • Fenomen Klodwig-a Tschade, takratnega vrhunskega alpinista.
  • Nemška smer v Triglavu je pravzaprav Avstrijska smer.
  • Takratni plezalci v naših stenah, Wagnerjeva nesreča in prvi slovenski vzpon po Nemški smeri.
  • Wilhem Lass in vraževerna zgodba povezana z njegovo vrvjo.
  • Glavna dodana vrednost knjige Triglav je naš.
  • Zgodba z arhivom Kranjske sekcije po koncu prve svetovne vojne.

IZSEKI

»Leta 1874, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Kranjska sekcija, je hodil po teh krajih profesor Frischauf in je pozival ljudi, da ustanovijo planinska društva. Hrvati so ga takrat poslušali, zakaj pa pri nas ni našel sogovornika, pa ne vemo«.

»On je že prej, pred ustanovitvijo SPD-ja, imel zamisel o tem, da mora biti Triglav naš. Nemci so ga okupirali, niso ga pa zasedli. Oni so postavil kočo na področju današnje Planike, na drugi strani so postavili Dežmanovo kočo in nekako so držali teritorij, zgradijo poti do vrha, potem pa pride Jakob Aljaž, kupi vrh Triglava in postavi stolp."

»Dva meseca pred postavitvijo so imeli Nemci vse informacije, da bodo postavili stolp. Ampak tisti dan, ko je bil napovedan za postavljanje, ni bilo nikogar izmed njih gor. V Dežmanovi koči je bil zgolj oskrbnik Vilman, ki je Aljažu še rekel, da ima srečo, ker ni Nemcev, ker sicer za njih ne bi bilo prostora. V tej koči, torej v bazi nemškega nacionalizma v Julijskih Alpah, je gostil celotno slovensko ekipo, na čelu z Aljažem, ki je postavljala stolp na vrhu Triglava.«

»Jakob Aljaž še leta 1920 zapiše v župniško kroniko, da bo dal pod severno steno Triglava nabiti tablo, na kateri bo zagroženo pod smrtno kaznijo, da je prepovedano plezati čez severno steno. To je živi absurd, a ne? Ampak tako so takrat naši gledal na alpinizem, da je to šport samomorilcev. Med tem ko v tistem času so Nemci že to prerastli in alpinizem se je zelo razvijal«.

»Pavel Kunaver, ki je bil član Drenovcev, je opisal par primerov, kako je bilo. Recimo njihov prvi vzpon po Slovenski oz Tumovi smeri. Ko so prišli na Kredarico in se pohvalili prisotnim: "Mi smo pa prvi Slovenci, ki smo prišli čez severno steno brez vodnika." Pa jim je takojtakrta prisotni Ivan Tavčar zabrusil: »Al' bi vas klofnil mulci, kaj se greste.«

»Zgodovina je taka, da se jo rado prilagaja, prečisti. Ampak, zmeraj ob njej naletimo na neke sive lise, na neke luknje, ki ne držijo vode, ki nimajo neke logike. S tem bi jaz reku, da smo zelo zapolnili sive lise in da je to čist nek nov pogled, ki je tudi bolj človeški. Tukaj nastopajo osebe, njihove osebne izkušnje, travme, to je sedaj nekaj otipljivega.«

»Če priznamo nekaj slabosti in grehov naših dedov, smo jih s tem naredili samo bolj človeške«.