ponedeljek, 29. januar 2024
Ocena alpinistične sezone 2023
Precej težko in nehvaležno je oceniti sezono, ki ni postregla s presežki na mednarodni ravni, kakršnih smo bili (raz)vajeni v preteklih letih, bolje desetletjih. Če smo nekdaj postavljali standarde, danes vse bolj občudujoče gledamo (že malce v hrbet) razcvet na svetovni sceni, kjer se vedno več ekip loteva zelo zanimivih (tudi izjemnih) ciljev; in v 2023 je bilo tozadevno kar nekaj uspeha.
Duh časa, z vsemi izzivi, ki jih prinaša življenje na ravnih tleh, morda ni najbolj naklonjen majhnim alpinističnim skupnostim, kakršna je naša. Vedno teže se zdi najti čas in denar, se odločiti in pripraviti, tvegati ... in uspeti. Gotovo nam ni naklonjena niti statistika, ki med dvema milijonoma pač skriva omejeno količino potenciala in možnosti. A kljub temu da smo se znašli v rahlem zavetrju in alpinistični kurzor zdaj določajo drugi, smo še vedno lahko izjemno ponosni tako na skupnost kot izjemne posameznike. Čeravno se prvokategornikom v 2023, na Kametu (Stražar, Marčič, Žumer, Prezelj in Šegel) in v Patagoniji (Lindič in Krajnc), kaj šele v Rolwalingu, kjer sta bila Česen in Cuder dobesedno oropana vseh možnosti, ni izšlo, bodo (so) nekateri med njimi letos znova na delu v največjih izzivih, ki jih premorejo gore sveta.
Je pa bila bera precej dobra v domačih in bližnjih alpskih stenah. Za smer leta lahko brez oklevanja razglasimo Lepotico in zver, 700-metrsko linijo v severni steni Rjavine, ki nosi najvišjo oceno v naših gorah, desetko (X); Lindič in Krajnc sta jo oblegala tri leta, uspelo jima je ob njunem 18. obisku stene. Nepredstavljiva predanost in odloč(e)nost, krona njune 20-letnice naveze. Sezona je postregla s še nekaj zunajserijskimi vzponi v naših gorah, med katerimi je najbolj odmeval Pintarjev Čopov steber v zimskih razmerah. Slednji se je podpisal tudi pod nekaj drugih alpskih zimskih biserov/presežkov (Lesueur v Druju, Angleška v Piz Badilu in še bi lahko naštevali). Nikakor ne moremo mimo izjemne Kruderjeve sezone: Panaroma in Španska v Cinah (obe X+ in 500+ metrov), prva ponovitev Navidezne preobrazbe v Ajdovski deklici (z Bizjakom; najtežji raztežaj sta ocenila z X-), več vzponov z Levičnikom (Mali princ v Golerjevi, Korenina v Steni ...). Mladi ljubljanski as je poleg omenjenih vzponov s Kruderjem dodal še dve devetki v Steni (Obraz in Ulino), prav tako pa se je podpisal pod prvo prosto ponovitev Nirvane v Koglu (z Griljem; najtežje mesto sta ocenila z VIII+/IX-) in Spominske Petra Mežnarja v Rušici (z Oražmom; najtežji raztežaj IX+). Pa to še ni vse: Rajčeva v Križevniku, Cinca Marinca v Planjavi in več dolgih športnih smeri ... kakšna bera za 23-letnika! Da se za prihodnost vendarle ni bati, opozarja še nekaj mladincev in mladink, ki pridno plezajo, iščejo nove izzive (smeri), se družijo v okviru številnih taborov itn.
Dogajanje je pestro tudi na ženski alpinistični sceni. Čeravno Anja Petek pleza največ, najbolj raznovrstno, veliko tudi prvenstveno, in na najvišji ravni (odličnih vzponov je preprosto preveč za omembo, gotovo pa trenutno najbolj odmeva prvi ženski zimski Čop, ki sicer nosi že alpinistično letnico 2024), je zelo dobro sezono vknjižila tudi prekaljena Sara Jaklič. Izstopajo dobre skalne smeri: Beli pajek v Škarjah, Spominska Grege Lačna v Steni, Labodji spev v Eigerju, predvsem pa veseli dejstvo, da sta vrv znova delili z Meri (sedaj Šorl) in izvedli lepo odpravo v Oman. Po zaslugi glavnih protagonistk spremljamo pravi razcvet ženskega taborništva (Tatre, Logarska dolina, Klemenča jama, Švica, Paklenica), kar je vredno vse hvale in priznanja, hkrati pa pritrjuje odločitvi IO KA, da podpira tovrstno obliko udejstvovanja. Mala inflacija taborništva nasploh (omeniti velja še dvoje zimske Tatre, klasični Chamonix, Trento in Brento, Verdon in Robanov kot) je korak z razlogom, saj naj bi postopoma dobila tudi neko strukturo v obliki morda nove selekcije, bolj zagnane, športno usmerjene ekipe. A pot do tja bo vodila čez - gotovo še nekaj taborov in izmenjav.
Sicer pa se, po odzivih sodeč, dobro obnese tudi podpora medferajnovskim taborom, ki bogatijo sceno preko povezovanja, mreženja, izmenjave znanja, izkušenj in - dobre volje. Med pomembnejšimi novostmi, ki podpirajo širjenje alpinistične kulture, je nedvomno festival alpinizma, katerega prvo izvedbo je jeseni 2023 gostil Osp. Prav tako h kulturi alpinizma prispeva novi podkast PZS, ki ga pripravlja in vodi dolgoletni načelnik KA in podpredsednik PZS Miha Habjan. Naša skupnost je bogatejša tudi za zajetno število inštruktorjev, ki so po nekaj letih dočakali težko pričakovano izobraževanje, naslednje generacije pa bodo bogatejše še za vadbeni poligon, ki nastaja v stenah nad Vipavo.
V oceni sezone ne premoremo prostora za izpostavitev vseh, ki so v preteklem letu dobro plezali. Če boste pregledali in redno spremljali alpinistične novice, za katere je zadnja leta, v novi alpinistični realnosti, vestno skrbel in še skrbi Mitja Filipič (na tem mestu se mu lahko le zahvalimo), boste dodobra na tekočem z dogajanjem. Je pa smrt očeta našega novičarstva, legendarnega Francija Savenca, hkrati pomenila rojstvo sicer dolgo tleče pobude po bolj ažurnem poročanju iz naših sten, predvsem s strani vrhunskih alpinistov, ki je bilo zadnja leta pičlo. Okoli božiča je, kot prazniku pritiče, posijala luč - alpinistične novice se nadaljujejo v dodelani izvedbi in želimo si, da bi trajalo čim dlje, se razvijalo, dopolnjevalo, skratka cvetelo - v stenah in na papirju.
In naj namesto klasične kritične misli tokrat končamo s čestitko - "neuvrščenim" v naši alpinistični sredini (torej tistim, ki nas včasih spravljajo v zadrego, saj ne vemo točno, "koliko naši so"):
Nejc Pozvek,
član IO Komisije za alpinizem PZS
Je pa bila bera precej dobra v domačih in bližnjih alpskih stenah. Za smer leta lahko brez oklevanja razglasimo Lepotico in zver, 700-metrsko linijo v severni steni Rjavine, ki nosi najvišjo oceno v naših gorah, desetko (X); Lindič in Krajnc sta jo oblegala tri leta, uspelo jima je ob njunem 18. obisku stene. Nepredstavljiva predanost in odloč(e)nost, krona njune 20-letnice naveze. Sezona je postregla s še nekaj zunajserijskimi vzponi v naših gorah, med katerimi je najbolj odmeval Pintarjev Čopov steber v zimskih razmerah. Slednji se je podpisal tudi pod nekaj drugih alpskih zimskih biserov/presežkov (Lesueur v Druju, Angleška v Piz Badilu in še bi lahko naštevali). Nikakor ne moremo mimo izjemne Kruderjeve sezone: Panaroma in Španska v Cinah (obe X+ in 500+ metrov), prva ponovitev Navidezne preobrazbe v Ajdovski deklici (z Bizjakom; najtežji raztežaj sta ocenila z X-), več vzponov z Levičnikom (Mali princ v Golerjevi, Korenina v Steni ...). Mladi ljubljanski as je poleg omenjenih vzponov s Kruderjem dodal še dve devetki v Steni (Obraz in Ulino), prav tako pa se je podpisal pod prvo prosto ponovitev Nirvane v Koglu (z Griljem; najtežje mesto sta ocenila z VIII+/IX-) in Spominske Petra Mežnarja v Rušici (z Oražmom; najtežji raztežaj IX+). Pa to še ni vse: Rajčeva v Križevniku, Cinca Marinca v Planjavi in več dolgih športnih smeri ... kakšna bera za 23-letnika! Da se za prihodnost vendarle ni bati, opozarja še nekaj mladincev in mladink, ki pridno plezajo, iščejo nove izzive (smeri), se družijo v okviru številnih taborov itn.
Dogajanje je pestro tudi na ženski alpinistični sceni. Čeravno Anja Petek pleza največ, najbolj raznovrstno, veliko tudi prvenstveno, in na najvišji ravni (odličnih vzponov je preprosto preveč za omembo, gotovo pa trenutno najbolj odmeva prvi ženski zimski Čop, ki sicer nosi že alpinistično letnico 2024), je zelo dobro sezono vknjižila tudi prekaljena Sara Jaklič. Izstopajo dobre skalne smeri: Beli pajek v Škarjah, Spominska Grege Lačna v Steni, Labodji spev v Eigerju, predvsem pa veseli dejstvo, da sta vrv znova delili z Meri (sedaj Šorl) in izvedli lepo odpravo v Oman. Po zaslugi glavnih protagonistk spremljamo pravi razcvet ženskega taborništva (Tatre, Logarska dolina, Klemenča jama, Švica, Paklenica), kar je vredno vse hvale in priznanja, hkrati pa pritrjuje odločitvi IO KA, da podpira tovrstno obliko udejstvovanja. Mala inflacija taborništva nasploh (omeniti velja še dvoje zimske Tatre, klasični Chamonix, Trento in Brento, Verdon in Robanov kot) je korak z razlogom, saj naj bi postopoma dobila tudi neko strukturo v obliki morda nove selekcije, bolj zagnane, športno usmerjene ekipe. A pot do tja bo vodila čez - gotovo še nekaj taborov in izmenjav.
Sicer pa se, po odzivih sodeč, dobro obnese tudi podpora medferajnovskim taborom, ki bogatijo sceno preko povezovanja, mreženja, izmenjave znanja, izkušenj in - dobre volje. Med pomembnejšimi novostmi, ki podpirajo širjenje alpinistične kulture, je nedvomno festival alpinizma, katerega prvo izvedbo je jeseni 2023 gostil Osp. Prav tako h kulturi alpinizma prispeva novi podkast PZS, ki ga pripravlja in vodi dolgoletni načelnik KA in podpredsednik PZS Miha Habjan. Naša skupnost je bogatejša tudi za zajetno število inštruktorjev, ki so po nekaj letih dočakali težko pričakovano izobraževanje, naslednje generacije pa bodo bogatejše še za vadbeni poligon, ki nastaja v stenah nad Vipavo.
V oceni sezone ne premoremo prostora za izpostavitev vseh, ki so v preteklem letu dobro plezali. Če boste pregledali in redno spremljali alpinistične novice, za katere je zadnja leta, v novi alpinistični realnosti, vestno skrbel in še skrbi Mitja Filipič (na tem mestu se mu lahko le zahvalimo), boste dodobra na tekočem z dogajanjem. Je pa smrt očeta našega novičarstva, legendarnega Francija Savenca, hkrati pomenila rojstvo sicer dolgo tleče pobude po bolj ažurnem poročanju iz naših sten, predvsem s strani vrhunskih alpinistov, ki je bilo zadnja leta pičlo. Okoli božiča je, kot prazniku pritiče, posijala luč - alpinistične novice se nadaljujejo v dodelani izvedbi in želimo si, da bi trajalo čim dlje, se razvijalo, dopolnjevalo, skratka cvetelo - v stenah in na papirju.
In naj namesto klasične kritične misli tokrat končamo s čestitko - "neuvrščenim" v naši alpinistični sredini (torej tistim, ki nas včasih spravljajo v zadrego, saj ne vemo točno, "koliko naši so"):
- alpinističnim (in drugim drznim) smučarjem za strme smučine, čeprav se (to kritiko pa že lahko (s)prejmejo), kljub pobudam, še niso uspeli konsolidirati in »uvrstiti« nazaj v našo sredino;
- Andreju Gradišniku za najvišji cilj na svetu (in to v častitljivih letih) ter
- mednarodni odpravi z veliko slovensko noto (Benetom in Janom), ki je preplezala zahodno steno še neosvojenega in težko dostopnega Južnega Kabruja.
Nejc Pozvek,
član IO Komisije za alpinizem PZS
Alpinistično-plezalni večer Slovesna podelitev priznanj najuspešnejšim alpinistom,
športnim in lednim plezalcem ter turnim smučarjem leta 2023
bo v četrtek, 1. februarja 2024, ob 18.00
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (v dvorani Urška).
Prireditev bo obogatena z alpinističnimi in plezalnimi kratkimi filmi s Festivala gorniškega filma, pred njo, ob 17.00, pa bo alpinistično predavanje Anje Petek, prav tako v dvorani Urška.
Podelili bomo tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu, ki ga letos prejme Kazimir Drašlar - Mikec. Vljudno vabljeni! |