Alpinistični tabor nad Bovcem v nič kaj zimskih razmerah

Zelo sem se razveselil klica Mihe Zupina in pogovor je stekel v smeri organizacije zimskega tabora. V glavi se mi je takoj pojavilo nekaj idej o lokaciji. Čustva, ter spomini, so me vezali na Narodni park Belopeških jezer, ki je obdana z mogočnimi stenami. V spominu imam, da ta lokacija odkar pomnim, še ni bila izbrana za tabor, in sem bil mnenja, da bo sigurno zanimiva udeležencem. Kmalu izvem, da seveda koča Luigi Zacchi tisti vikend nima prostih ležišč, da bi lahko v njej prespali. Iščem alternative in čez teden hodim na oglede, tudi drugam. Nekaj dni pred taborom se le odločim na podlagi udeležencev in pa trenutnih razmer, da bo logistično primeren Bovec, ker z nekaj vožnje ponuja lepo izhodišče za kar nekaj alpskih dolin.

• Lokacija: Julijske Alpe (Koritnica, Možnica, Bavšica, Kanin)
• Trajanje: 16. - 18. februar 2024
• Udeleženci: Gašper Ravnjak (vodja), Žiga Rozman (pomočnik vodje), Ana Baumgartner, Matjaž Dremelj, Urša Kešar, Erik Pavusa, Aljoša Škapin, Elvis Susak

V petek si dopoldne vzamem čas, da si s pomočjo fotografske opreme pobližje ogledam stene, da bi kandidati zvečer lažje izbrali svoje cilje. V objektiv ujamem navezo Rozman-Mikuž, ki sta bila zelo mali piki v mogočni Loški steni, in ju s prostim očesom sprva sploh nisem opazil. Zvečer poročata o razmerah, in ena naveza se odloči, da poizkusi v soboto. Ostali dve naveze smo se namenili v SV steno Jerebice, ki nam je kmalu, ko smo pristopili do njenega ostenja, s pomočjo plazov, dala jasen znak, da danes ni dan za poskus v njej. Temperature so bile res visoke, prav nič zimske. Naveza št.1 je uspela v Loški steni, tako da smo se lahko veselili in skupaj praznovali še rojstni dan udeleženke. Naslednji dan, v nedeljo, smo dve navezi upali na nižje temperature in pa boljše razmere v SZ steni Prestreljenika, in se podali tja. Tretja naveza pa je odšla v SZ steno V. Pihavca. Zvečer smo se zbrali pred apartmajem, ki smo ga morali (na)hitro zapustiti, ker so prišli že novi gostje. Tako je zaključek sledil na klopci, za mizo v parku zraven drsališča, kjer smo pojedli še zadnje zaloge hrane, se družili in izmenjali vtise.

Glede na zanimive razmere in (pre)visoke temperature, je bil iz mojih oči tabor uspešen. Veseli me, da je vse potekalo varno, in da so udeleženci dobili nove ideje in zgradili prijateljstva in poznanstva za prihodnost.



Opravljeni vzponi:

• Lovska smer, Loška stena, SZ stena, Oltarji, IV/2-3, 1000 m, Erik Pavusa, Urša Kešar, Elvis Susak
• Liposukcija, Veliki Pihavec, SZ stena, IV/3+, 85°/35°-70°, UIAA 3-4, 950 m, Žiga Rozman, Aljoša Škapin
• Fcou, Prestreljenik, SZ stena, II/3, 70°/50°-60°, 300 m, Erik Pavusa, Ana Baumgartner in ločeno Gašper Ravnjak, Matjaž Dremelj

Vtisi udeležencev:

• Ana Baumgartner: Dobro plezanje v Prestreljeniku kljub pomladnim temperaturam, pa še dostop z gondolo, ni se za pritoževati. Hvala vsem za družbo!
  
  
• Aljoša Škapin: Trenta s svojo odmaknjenostjo in skrivnostnostjo ponuja radovednim plezalcem veliko svobode v raziskovanju. Če k temu svoj lonček pristavi še muhasto vreme in zagreta ekipa, pa dobimo recept za pravo poslastico. Ki pa mogoče ni po godu vsakemu. No nam je bila. Po repete pridem pa kaj kmalu.
  
  
• Urša Kešar: Zelo sem vesela, da je tabor kljub slabši napovedi in razmeram, uspel! Super je, da smo bili ponovno v manj znanih in obleganih koncih Slovenije, kjer se lahko odkrije marsikaj novega. Hvala Gašperju za organizacijo ter izvedbo tabora in KA PZS za podporo.
  
  
• Elvis Susak: Kljub strahu, da bodo za vikend temperature previsoke za plezanje, nam je uspelo nekaj splezati. Hvala Gašperju, ki je žrtvoval dva dni dopusta, da je okrog hodil in poslikal vse okoliške stene, da smo lahko imeli realno podobo razmer in si lažje zbrali cilj. Hvala vsem udeležencem za tako pozitivno vzdušje in prijetno druženje. Hvala Gašperju in Žigi za celotno organizacijo, bil je lep plezalski vikend!
  
  
• Erik Pavusa: Ker to ni bil moj prvi tabor, katerega sem se udeležil, sem nekako že vedel, kaj lahko pričakujem. A sem se pošteno zmotil in lahko brez pomisleka rečem, da je presegel vsa moja pričakovanja. Kljub ne najboljšim razmeram in pomladnim temperaturam, smo uspeli splezati nekaj smeri, se naučili kaj novega, predvsem pa smo se z Gašperjem in ostalimi soudeleženci ogromno presmejali in zabavali. Vladalo je res zelo sproščeno in pozitivno vzdušje, res bi mi bilo žal, če bi vse to zamudil. Še enkrat vse pohvale Gašperju in KA za organizacijo.
  
  
• Matjaž Dremelj: Zimskega tabora KA v Sloveniji sem se udeležil že tretje leto zapored. Toplo vreme je krojilo razmere že drugo leto zapored. Dobre razmere se najdejo, če se jih išče, sam treba je it pogledat. Tako že celo zimo velja splošno pravilo, da če ne greš ne veš. Tako smo prvi dan šli pogledati proti Tumovi grapi v Jerebici. Ker je v njej precej plazilo, smo si lahko ogledali samo čudovit razgled na okoliške vrhove, ter iskali drugo ekipo v Lovski smeri v Loški steni. V nedeljo pa smo se odpravili v steno Prestreljenika, tam pa so bile dobre razmere, ki se jih sicer od daleč ne vidi, zaradi dopoldanske megle je bilo treba priti čisto do stene. Ob koncu tabora pa sem v bovškem parku v mislih podoživel vzdušje Slovanskih narodov ob romanju v Chamonixa v nekih preteklih časih.