Marjan Zidarič: Delo v najvišji pisarni v Sloveniji, zgodbe s Kredarice in vreme okoli Triglava #podcast

»So prinesli gor dojenčka. Kaj pa boste gospa? Gor (na Triglav) ga bomo nesli in slikali, da bo sosed videl. Pa ga lahko ubijete, en napačen korak, pa bo šla hrbtenica ... Pa noseča ženska je prišla gor. Je šel njen mož na vrh, ljudi ni bilo okoli veliko, jaz sem se pa bal, da mi bo tam rodila, ne? Kaj bom naredil? Tega pa še nisem počel. Tako da, vse sorte je ...!«

»Kaj delajo ti izkušeni planinci ali pa vodniki, oni so najbolj izkušeni. Oni na primer te njihove kliente pripeljejo, zlasti še v juniju, juliju, ko so nevihte še pogoste in jih lep dopoldne pripeljejo na Kredarico, kjer se nastanijo, da se tudi ljudje spočijejo. Potem pa, če se zvečer vreme umiri, gredo na vrh ali pa zgodaj zjutraj. Sredi dneva in popoldne pa se v visokogorje ne hodi. Zaradi vročine, neviht in vseh teh faktorjev. In ravno zato, ker eni pa to počnejo, imamo mi toliko veliko nesreč!«

»Ne me lovit za datume, ampak približno sedem let nazaj, oktobra meseca, smo imeli vremenski veterni rekord na Kredarici in sicer 224km/h je pihalo. Gor sta bila kolega in rekla, da se je koča na Kredarici zibala. Koča je na jeklenicah pripeta in takrat so te jeklenice prišle do izraza. Sta samo čakala, kdaj bo kaj popustilo. Dogaja se, da streho in kakšne dimnike odtrga, polomi naše inštrumente. Smo jih že dol v Krmi našli.«

»Predvsem avgusta pridejo na Kredarico ovce in so zelo iznajdljive, kak sendvič ukradejo, pa turisti jih božajo. En jagenjček je enkrat gor ostal. So ovce odšle in je mama pustila jagenjčka tam gor, 8 do 9 kilogramov je imel. Je ene dva dni, jokal je tam pri kapelici. Poklicali smo pašno skupnost in povedali, da ni od nikogar. Potem pa en dan Lumpi pokliče dol, pravi, a veš da je jagenjček prišel za mano na vrh. On je šel zjutraj prvi na vrh, jagenjček pa je krenil za njim in se je pojavil na vrhu. Na vrhu Triglava! Potem ga je en gornik iz Ljubljane dal v nahrbtnik in ga je nesel dol, prej so se slikali in ga v dolino nesli. Ko so objavili na spletu, so se štirje lastniki javili.«

»Smo imeli tisti incident, 2 leti nazaj, neke provokacije... To je povsem brezpredmetno si nek medijski hrup gor ustvarjat. Recimo v moji izmeni, ko sem jaz gor, ne dovolim politike, nobenih teh stvari. Dovoljeno je vse ostalo, samo to ne. To naj ljudje tam na klin obesijo in to tudi upravnik Herman poudarja, da tu zgoraj se pa mi tega ne bomo šli. Mi moramo vedeti ,da je tu gor tudi kapelica ,da pridejo duhovniki, da pridejo te, da pridejo tretji, da pridejo eni zaradi medijske scene itn. Gor so vsi enaki! Gor so vsi Janezi!«

»Smo imeli en primer, ko je prišel en Maročan s Francozinjo, ko je začelo resno snežiti. Sta bila en teden pri nas, meni sta pojedla vsa jajca in sir, ker je bil on musliman. OK, sva jih preživela. Potem pa, ko je bilo šesti dan reševanje oz menjava izmen, so najprej njiju rešili, potem pa, če je šlo pa še nas. Moraš potrpeti, a ne, ker, če bi ju odgnal, bi nekam odšla in bi se lahko nekaj zgodilo, ker sta bila v kratkih hlačah in tako naprej.«

»Prvič ko ga vidiš, brez opreme ... On je šel iz enega hotela gor, s karto, v opankah in hoče naprej. Tam pride ena gospa, pa mi reče, je bil še sneg na Malem Triglavu, sploh tam pri tisti markaciji je še dolgo. In mi reče, če bi ji posodil dereze, sej je na internetu videla, kako se z njimi hodi. Sem rekel, gospa jaz vam predlagam, da tu nekaj spijete in greste nazaj dol. Za vaše dobro. Se je pa tudi zgodilo, da je kdo končal zaradi tega. So padli kot hruške dol z Malega Triglava.«