sreda, 11. december 2024
Mednarodni dan gora: Rešitve za trajnostno prihodnost gora – inovacije, prilagajanje in mladi | poslanica PZS 2024
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu. Planinska zveza Slovenije (PZS) vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos: Rešitve za trajnostno prihodnost gora – inovacije, prilagajanje in mladi. Avtor letošnje poslanice je podpredsednik PZS Roman Ponebšek.
Inovacije za trajnostno prihodnost gorskega sveta so lahko v reciklaži že doživetega
Planinska organizacija je v vseh letih svojega obstoja namenjala pozornost ravnanju in obnašanju ljudi v gorah. To je bila (in je) njena strateška usmeritev. Tako se je že vse od pobude za ustanovitev Gorskega društva Triglavski prijatelji leta 1872 in Slovenskega planinskega društva leta 1893 ohranjala in oblikovala svojstvena tradicija napisanih in nenapisanih pravil vedénja ob obisku gorskega sveta. Po vzoru planincev začetnikov in njihovih požrtvovalnih prednikov tudi sedanji rodovi planincev ljubimo, spoštujemo in cenimo domovino, naravo in gore, smo nesebični in požrtvovalni do sotovarišev ter iskreni borci za človeške vrednote, bratsko sožitje, za vse, kar je napredno in humano. Ohranjamo in razvijamo človeške in planinske vrednote ter jih prilagajamo sodobnim razmeram.
Uvod v častni kodeks slovenskih planincev nazorno naslavlja temo letošnjega mednarodnega dneva gora - Rešitve za trajnostno prihodnost gora - inovacije, prilagajanje in mladi. Vsaka generacija mladih se sooča z izzivi, ki naslavljajo prihodnost. Brez prilagajanja ne gre. Vsako prilagajanje je povezano z inovacijami. Inovacije pa so v domeni mladih, ki so generatorji inovacij, ki sprejemajo in spremljajo razvoj, pogojen z družbenimi spremembami, ki ga z uporabo osmislijo ali z neuporabo zavržejo. Trenutni izziv, ki je že kar nekaj časa prisoten in se udejanja tudi v gorskem svetu, je trajnostna raba vsega, kar je na razpolago z bolj ali manj iskrenim ciljem, da bo še kaj ostalo zanamcem. Uporabniki mamljivega gorskega sveta smo mnogoštevilni. Interesi udejanjanja v gorskem svetu so različni, prevladuje skupna žeja po sprostitvi, umiku v naravo, v različnih pojavnih oblikah, turizmu, gorništvu, alpinizmu, športu v vseh pojavnih oblikah. Gore, obisk katerih je bil še pred dobrim stoletjem in pol v domeni lokalnih prebivalcev za lažje preživetje ter redkim čudakom, ki so jih naslavljali turisti, so danes preplavljene z vsemi nami. Tistimi, ki iščemo sprostitev in žal ne znamo več sobivati z naravo, ker smo od nje odtujeni, ker smo naravnani zgolj k lastnemu cilju po sprostitvi. Hiter preskok iz izrazito urbanega okolja in načina življenja v občutljivo, bogato, razsežno naravno okolje ne nudi prave sprostitve in priložnosti za spoštovanje vsega, kar nas obdaja.
Trajnosti se je treba priučiti. Prvi korak je poznavanje, ki rodi spoštovanje, in to je treba ponavljati in utrjevati, ne zgolj prebrati s pomočjo umetne inteligence, ampak udejanjati, kar pa terja čas. Torej je inovacija v trajnost reciklaža že doživetega, že znanega in nekdaj uveljavljenega, inovacija v postopnost, strpnost in učenje. Kako preprosto, z malo prilagajanja in uporabo sodobne baze znanja, ki je z digitalizacijo lahko dostopna. Ravno nasprotno od tradicionalnega pristopa, ki so ga udejanjali naši predniki, ki so se soočali z nepismenostjo in se je njihovo znanje ohranjalo in prenašalo z ustnim izročilom. Znali pa so trajnostno živeti, z naravo, ki so ji bili blizu in so jo razumeli in spoštovali -resnično v vsakdanji praksi in ne zgolj v resničnostni oddaji.
Brez prilagajanja, samoomejevanja in spoštovanja ne bomo uspeli. Pa smo pripravljeni na ta izziv? Smo pripravljeni vzpon na Triglav nadomestiti z izletom na Rombon ali Jerebico, razpršiti naše gorniško in turistično udejstvovanje na širši prostor in prispevati k razbremenitvi najbolj obremenjenih naravnih okolji? Smo se pripravljeni samoomejevati in priznati, da svoboda ne more biti neskončna in je vedno omejena in je stvar dogovora in kompromisov, ki jih je treba spoštovati, če želimo delovati tajnostno v korist nemi naravi, če želimo ohraniti doživljajski potencial, ki ga nudi gosko okolje in je navdih in motivacija večini, da se poda v njeno nedrje? Rešitve za trajnostno prihodnost gora so preproste, njihova uresničljivost pa je vprašljiva, povezana z inovativnimi pristopi in temelji predvsem na prilagodljivosti, predvsem mladih, na katerih svet stoji in se do danes še ni zrušil.
Roman Ponebšek, podpredsednik Planinske zveze Slovenije
-------------------------
Medijske objave:
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gora v ospredju rešitve za njihovo trajnostno prihodnost (STA)
Vzpon na Triglav nadomestiti z izletom na Rombon ali Jerebico? (Prvi program Radia Slovenija)
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gora v ospredju rešitve za njihovo trajnostno prihodnost (Gorenjski glas)
Ob mednarodnem dnevu gora: Kaj lahko storimo za njihovo trajnostno prihodnost? (Ekodežela)
Rešitve za trajnostno prihodnost gora - inovacije, prilagajanje in mladi (Domžalec.si)
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gora v ospredju trajnostna prihodnost (Koroški radio)
Planinska organizacija je v vseh letih svojega obstoja namenjala pozornost ravnanju in obnašanju ljudi v gorah. To je bila (in je) njena strateška usmeritev. Tako se je že vse od pobude za ustanovitev Gorskega društva Triglavski prijatelji leta 1872 in Slovenskega planinskega društva leta 1893 ohranjala in oblikovala svojstvena tradicija napisanih in nenapisanih pravil vedénja ob obisku gorskega sveta. Po vzoru planincev začetnikov in njihovih požrtvovalnih prednikov tudi sedanji rodovi planincev ljubimo, spoštujemo in cenimo domovino, naravo in gore, smo nesebični in požrtvovalni do sotovarišev ter iskreni borci za človeške vrednote, bratsko sožitje, za vse, kar je napredno in humano. Ohranjamo in razvijamo človeške in planinske vrednote ter jih prilagajamo sodobnim razmeram.
Uvod v častni kodeks slovenskih planincev nazorno naslavlja temo letošnjega mednarodnega dneva gora - Rešitve za trajnostno prihodnost gora - inovacije, prilagajanje in mladi. Vsaka generacija mladih se sooča z izzivi, ki naslavljajo prihodnost. Brez prilagajanja ne gre. Vsako prilagajanje je povezano z inovacijami. Inovacije pa so v domeni mladih, ki so generatorji inovacij, ki sprejemajo in spremljajo razvoj, pogojen z družbenimi spremembami, ki ga z uporabo osmislijo ali z neuporabo zavržejo. Trenutni izziv, ki je že kar nekaj časa prisoten in se udejanja tudi v gorskem svetu, je trajnostna raba vsega, kar je na razpolago z bolj ali manj iskrenim ciljem, da bo še kaj ostalo zanamcem. Uporabniki mamljivega gorskega sveta smo mnogoštevilni. Interesi udejanjanja v gorskem svetu so različni, prevladuje skupna žeja po sprostitvi, umiku v naravo, v različnih pojavnih oblikah, turizmu, gorništvu, alpinizmu, športu v vseh pojavnih oblikah. Gore, obisk katerih je bil še pred dobrim stoletjem in pol v domeni lokalnih prebivalcev za lažje preživetje ter redkim čudakom, ki so jih naslavljali turisti, so danes preplavljene z vsemi nami. Tistimi, ki iščemo sprostitev in žal ne znamo več sobivati z naravo, ker smo od nje odtujeni, ker smo naravnani zgolj k lastnemu cilju po sprostitvi. Hiter preskok iz izrazito urbanega okolja in načina življenja v občutljivo, bogato, razsežno naravno okolje ne nudi prave sprostitve in priložnosti za spoštovanje vsega, kar nas obdaja.
Trajnosti se je treba priučiti. Prvi korak je poznavanje, ki rodi spoštovanje, in to je treba ponavljati in utrjevati, ne zgolj prebrati s pomočjo umetne inteligence, ampak udejanjati, kar pa terja čas. Torej je inovacija v trajnost reciklaža že doživetega, že znanega in nekdaj uveljavljenega, inovacija v postopnost, strpnost in učenje. Kako preprosto, z malo prilagajanja in uporabo sodobne baze znanja, ki je z digitalizacijo lahko dostopna. Ravno nasprotno od tradicionalnega pristopa, ki so ga udejanjali naši predniki, ki so se soočali z nepismenostjo in se je njihovo znanje ohranjalo in prenašalo z ustnim izročilom. Znali pa so trajnostno živeti, z naravo, ki so ji bili blizu in so jo razumeli in spoštovali -resnično v vsakdanji praksi in ne zgolj v resničnostni oddaji.
Brez prilagajanja, samoomejevanja in spoštovanja ne bomo uspeli. Pa smo pripravljeni na ta izziv? Smo pripravljeni vzpon na Triglav nadomestiti z izletom na Rombon ali Jerebico, razpršiti naše gorniško in turistično udejstvovanje na širši prostor in prispevati k razbremenitvi najbolj obremenjenih naravnih okolji? Smo se pripravljeni samoomejevati in priznati, da svoboda ne more biti neskončna in je vedno omejena in je stvar dogovora in kompromisov, ki jih je treba spoštovati, če želimo delovati tajnostno v korist nemi naravi, če želimo ohraniti doživljajski potencial, ki ga nudi gosko okolje in je navdih in motivacija večini, da se poda v njeno nedrje? Rešitve za trajnostno prihodnost gora so preproste, njihova uresničljivost pa je vprašljiva, povezana z inovativnimi pristopi in temelji predvsem na prilagodljivosti, predvsem mladih, na katerih svet stoji in se do danes še ni zrušil.
Roman Ponebšek, podpredsednik Planinske zveze Slovenije
-------------------------
Medijske objave:
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gora v ospredju rešitve za njihovo trajnostno prihodnost (STA)
Vzpon na Triglav nadomestiti z izletom na Rombon ali Jerebico? (Prvi program Radia Slovenija)
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gora v ospredju rešitve za njihovo trajnostno prihodnost (Gorenjski glas)
Ob mednarodnem dnevu gora: Kaj lahko storimo za njihovo trajnostno prihodnost? (Ekodežela)
Rešitve za trajnostno prihodnost gora - inovacije, prilagajanje in mladi (Domžalec.si)
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gora v ospredju trajnostna prihodnost (Koroški radio)