četrtek, 17. julij 2025
Znanstveniki ob vrvi: prvi slovenski raziskovalci v Himalaji
Vabljeni na ogled nove občasne razstave v Slovenski planinski muzej v Mojstrano z naslovom Znanstveniki ob vrvi: prvi slovenski raziskovalci v Himalaji. Razstava predstavlja njihove zemljevide, predmete in opažanja ter razkriva Himalajo kot prostor, kjer se prepletajo znanost, alpinizem in radovednost.
Znanstveniki ob vrvi: prvi slovenski raziskovalci v Himalaji - vabljeni na ogled razstave od 17. julija dalje v Slovenski planinski muzej.
Raziskovanje Himalaje - najvišjega in enega najbolj skrivnostnih gorskih območij sveta - ima bogato zgodovino. Prvi Evropejci so jo prečkali že v 17. stoletju, sistematična raziskovanja pa so se začela v 19. stoletju z britanskimi topografi, ki so določili višine in imena največjih vrhov. Sprva je bilo raziskovanje povezano z vojaško strategijo in kolonialnim nadzorom, hitro pa je postalo tudi športni izziv - tekma za 'osvajanje' najvišjih vrhov sveta. Ob tem se je Himalaja postopoma začela odpirati tudi kot znanstveni laboratorij. Privlačila je kartografe, geologe, botanike, zdravnike - in, seveda, alpiniste.
Organizirano slovensko raziskovanje Himalaje se je začelo leta 1960, ko je bila kot del jugoslovanskega alpinizma izpeljana prva himalajska alpinistična odprava. V teh odpravah so poleg vrhunskih plezalcev sodelovali tudi znanstveniki, ki so raziskovali naravo, ljudi in vplive življenja v ekstremnih razmerah. Razstava predstavlja njihove zemljevide, predmete in opažanja ter razkriva Himalajo kot prostor, kjer se prepletajo znanost, alpinizem in radovednost.
Raziskovanje Himalaje - najvišjega in enega najbolj skrivnostnih gorskih območij sveta - ima bogato zgodovino. Prvi Evropejci so jo prečkali že v 17. stoletju, sistematična raziskovanja pa so se začela v 19. stoletju z britanskimi topografi, ki so določili višine in imena največjih vrhov. Sprva je bilo raziskovanje povezano z vojaško strategijo in kolonialnim nadzorom, hitro pa je postalo tudi športni izziv - tekma za 'osvajanje' najvišjih vrhov sveta. Ob tem se je Himalaja postopoma začela odpirati tudi kot znanstveni laboratorij. Privlačila je kartografe, geologe, botanike, zdravnike - in, seveda, alpiniste.
Organizirano slovensko raziskovanje Himalaje se je začelo leta 1960, ko je bila kot del jugoslovanskega alpinizma izpeljana prva himalajska alpinistična odprava. V teh odpravah so poleg vrhunskih plezalcev sodelovali tudi znanstveniki, ki so raziskovali naravo, ljudi in vplive življenja v ekstremnih razmerah. Razstava predstavlja njihove zemljevide, predmete in opažanja ter razkriva Himalajo kot prostor, kjer se prepletajo znanost, alpinizem in radovednost.