Danica Blažina (1928–2025)

Sedemnajstega septembra 2025 se je v 97. letu starosti poslovila Danica Blažina, častna članica OPD Koper, alpinistka prve povojne generacije, ki je orala ledino slovenskega ženskega alpinizma. Leta 2019 je prejela priznanje Planinske zveze Slovenije za življenjsko delo v alpinizmu. Pogreb bo 24. septembra ob 11. uri v Kopru.

Danica Blažina (roj. Pajer) je bila ena najvidnejših osebnosti slovenskega povojnega alpinizma, pionirka ženskega plezanja in predana vzgojiteljica mladih generacij. Rodila se je leta 1928 v Podnartu, kjer je že kot deklica doživela hude življenjske preizkušnje - pri sedmih letih je izgubila očeta, pri dvanajstih še mamo. V času druge svetovne vojne je štiri leta preživela za žično ograjo v internatu v okupirani Ljubljani. 



Članica takratnega AO Univerze v Ljubljani je bila izjemna plezalka, kar je bilo kmalu jasno tudi mladim alpinistom povojne generacije, s katerimi je začela plezati brez predhodnih izkušenj stara komaj 20 let. Leta 1949 je opozorila nase kar s tremi prvenstvenimi vzponi v družbi prav tako izjemnega plezalca njene generacije in njenega prijatelja, Rada Kočevarja. Enega je opravila, še preden se je istega leta udeležila ženskega alpinističnega tabora v Vratih. Tudi tam je na vajah na 'Malem Triglavu', balvanu pred Aljaževim domom, inštruktorjem dokazala, da zmore preplezati najtežja mesta. Ko je bilo tečaja konec, je Danica z Radom Kočevarjem ostala v Vratih in najprej preplezala Skalaško smer z Ladjo, nato pa prihodnji dan še Bavarsko smer.

Leta 1950, samo leto pozneje, je bila po Pavli Jesih prva ženska, ki je preplezala Čopov steber. V Čopovem stebru jo je na vrv privezal Sandi Blažina, eden izmed naših najboljših povojnih alpinistov. In ta vrv se ni razvezala nikoli več. Namesto poročnega potovanja sta v rekordnem času, v manj kot štirih urah, preplezala smer Prusik-Szalay v Triglavski severni steni. Skupaj sta preplezala številne smeri tudi v tujih gorstvih - Dolomitih, Zahodnih in Centralnih Alpah. Do leta 1951 je preplezala že devet prvenstvenih smeri. Danica je športno plezala v plezališčih, med drugim tudi v Turncu pod Šmarno goro, Vipavi in Ospu. V kratkem času je preplezala izjemno število prvenstvenih in težkih smeri, s katerimi se lahko zlahka postavi ob bok najboljšim slovenskim plezalcem tega obdobja; posebno mesto v njenem opusu ima tudi smer Herle-Vršnik v severni steni Ojstrice.

Danica je po rojstvu hčerke Neve prednost v življenjski navezi dala svojemu možu Sandiju in njegovi plezalni karieri, a plezati in obiskovati gora ni nehala nikoli. Skupaj s hčerko sta s Sandijem bila tudi na Matterhornu, Mont Blancu in v drugih težkih smereh pri nas. Danica je bila ves čas tudi izjemna turna in alpska smučarka ter smučarska trenerka. 



Leta 2019 je skupaj s Stazo Černič prejela priznanje PZS za življenjsko delo v alpinizmu in takrat je dejala: "Ne bom se hvalila z dosežki, saj sem plezala zaradi ljubezni do gora. Vesela sem, da mladi znajo ceniti te stvari in jih dajejo v svet. Bila sem začetnica, ki je ponavljala smeri naših prednikov, nekaj smeri pa je bilo prvenstvenih. Nikoli nismo imeli denarja, da bi lahko šli v tujino in naredili velike stvari v tistem času. Plezam pa še vedno - če le morem nekje nekam. Priznanje mi pomeni veliko, to je moje življenjsko delo ne le v alpinizmu, ampak tudi za delo z otroki, ki sem jih vodila na tabore in smučala z njimi, z morja smo šli v hribe in mislim, da so ti otroci v svoje življenje odnesli velike stvari."

Vselej se je bomo spominjali po oranju ženske alpinistične ledine, njeni ljubezni do gora in predajanju znanja mlajšim generacijam. 

--------------------------
Povezane novice:
Legende slovenskega alpinizma: Danica Blažina 
Staza Černič in Danica Blažina - prejemnici priznanja PZS za življenjsko delo v alpinizmu 2019
Najuspešnejši v alpinizmu, športnem in lednem plezanju ter turnem smučanju v letu 2018
Planinski vestnik | Danica Blažina: Ko enkrat poznaš črke, bereš (str. 24)