Alpinistična odprava Denali 2012 - poročilo

Objavljamo poročilo z alpinistične odprave Denali 2012. Člana mini odprave sta bila: Arne Jeglič (AO PD Ljubljana-Matica, vodja) in Matic Košir (AO PD Jesenice).

Člana:
- Vodja Arne Jeglič (AO PD Ljubljana-Matica),
- Matic Košir (AO PD Jesenice).

Časovni potek odprave 27. april-28. maj 2012.
27. 4. letalo Ljubljana-Amsterdam-Mineapolis-Anchorage
28. 4. Anchorage- nakup hrane, goriva in manjkajoče opreme
29. 4. Prevoz do Talkeetne, sestanek z rangerji
30. 4. z letalom do baznega tabora na ledeniku kahiltna, postavljanje tabora
1. 5. zjutraj megla, počitek
2. 5. plezanje v Mt. Frances, JZ greben
3.-6. 5. Spremenljivo vreme, Arne zboli (pljučnica) in potrebuje 1 teden, da se vsaj približno pozdravi.
7. 5. Matic odide z Jamesom Tinkerjem v Severni kuloar Mini Moonflowerja
8. 5. počitek
9.-13. 5. Nevihta, zapade skoraj 1m novega snega
14. 5. Priprave na vzpon v mt.Hunterju
15. 5. Poizkus v smeri Deprivation, Matic dobi v koleno velik kos ledu, Arne se ne počuti dovolj močnega
16., 17. 5. počitek, Matic ne more normalno hoditi
18. 5. Arne odide z Andresom Marinom v Severni kuloar Mini Moonflowerja
19.-20. 5. počitek
21. 5. Arne poizkusi v navezi z Blažem Navršnikom in Matjažem Dušičem preplezati novo smer v Mini Moonflower
22. 5. Odhod v dolino
23.-26. 5. Talkeetna in 26. 5. zvečer povratek v Anchorage
27. 5. Anchorage-Portland-Amsterdam-Ljubljana

Na Facebook strani Matica Koširja si lahko pogledate FOTOZGODBO.

Preplezane smeri

• Mt. Frances, SW ridge (AK 4, 5.8, 60st 1200 m) 8 h 30 min za smer, 12 h baza-baza. Jeglič-Košir
• Mini-Moonflower, North culoir( AK4, 5 R, 800 m) Košir-Tinker (8 h za smer, 14 h baza-baza) in Jeglič-Marin (6 h za smer, 12 h baza-baza)

Poizkusi:
Mt.Hunter, Moonflower butress smer Deprivation. Košir-Jeglič, preplezala 7 raztežajev in obrnila zaradi slabega počutja
Mini-moonflower: Jeglič-Navršnik-Dušič - Poizkus nove smeri, obračali po dveh ratzežajih zaradi mraza in vetra


Ob prvem lepem dnevu sva z Arnetom odšla plezat Jugozahodni raz Mt. Francesa. Lepo plezanje po včasih kar ozkem razu. Prvi od petih težjih raztežajev, v ozadju Foraker

Kratek opis:
Verjetno je poteku odprave botrovalo več razlogov. Predvsem prva polovica odprave je bila zaznamovana z izjemno nizkimi temperaturami, tudi za ta letni čas, in slabim vremenom. Tudi izbira termina odprave že sama po sebi za želeni cilj (Cassinov greben v Denaliju) ni bila ravno optimalna, naveze za to smer so začele prihajati v področje šele ko sva se z Maticem odpravljala domov. To sva vedela že v naprej, vendar pa so nama izbiro termina določale tudi študijske obveznosti, tako sva
upala, da se bo nekako vseeno izšlo. Poleg tega sem v prvi polovici bivanja zbolel, in v kakšnem prestavljanju v višje tabore pod Denali v nikakršnem primeru ne bi bilo govora. Prvo ugodno vremensko okno sva nato izkoristila za plezanje v Mt. Hunterju, raje kot da bi nadaljevala proti kampu 14 000 pod Denalijem, saj sva bila za priprave in single-push plezanje Cassina že prepozna, tudi če bi vreme držalo do konca odprave. V smeri se je izkazalo, da mi je teden ležanja v šotoru z vročino pobral več moči, kot sem si mislil, tako da sva se odločila za povratek. Na predzadnjem spustu z vrvjo naju je še za nekaj minut objel oblak pršiča iz bližnjega velikega pršnega plazu, ob povratku v bazo pa Matic ni mogel več obremeniti noge zaradi kosa ledu, ki ga je zadel v koleno že na prvem sidrišču v smeri. Sledil je še teden dni življenja v bazi in plezanja (Matic pa je moral mirovati), nato pa povratek v dolino, 3 dni pred predvidenim, za kar sva se odločila zaradi prihajajočega vremenskega poslabšanja, ki ti lahko onemogoči odhod, ko ga imaš predvidenega. Ves čas odprave smo v bazi bivali skupaj z drugo slovensko odpravo, Blažem Navršnikom in Matjažem Dušičem.
Ocena odprave: Na ledeniku smo se zadrževali dobre tri tedne, v tem času sva z Maticem splezala vsak po 2 smeri, ki v tem področju veljajo za lažje, med zares plezalnimi seveda, dostopov po normalkah je še veliko. Prav tako se nisva glavnega cilja, to je Južna stena Denalija, niti dotaknila. Tako gledano je bila odprava precej neuspešna.

Vendar pa plezalska uspešnost ni edino merilo uspešnosti odprave, oba sva dobila nove izkušnje in znanja, in vsi štirje Slovenci smo se v dolino vrnili navdušeni, kot prijatelji, z željo, da se v te hribe še vrnemo.

Arne Jeglič
Foto arhiv odprave