Kolumna
sreda, 27. november 2013

Krstna uprizoritev igre PAVLA NAD PREPADOM Andreja E. Skubica

Vabljeni na premiero predstave, navdihnjene z življenjem alpinistke Pavle Jesih, v režiji Matjaža Pograjca v Slovenskem mladinskem gledališču, ki bo v četrtek, 5. decembra 2013, ob 19. uri, v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani.

Andrej E. Skubic:
PAVLA NAD PREPADOM
Navdihnjeno z življenjem alpinistke Pavle Jesih

Režija: Matjaž Pograjc
Premiera: četrtek, 5. december, ob 19.00
Ponovitve: sobota, 7. december, ob 19.00 ter:
     29. 1. ob 19.30, 30. in 31. 1., 1. 2. ob 19.30, 13. in 14. 2. ter 9. in 10. 3. 2014. (že zagotovljeni datumi).

KJE:
Zgornja dvorana Slovenskega mladinskega gledališča, Vilharjeva 11, Ljubljana

Igrajo: Primož Bezjak, Uroš Kaurin, Boris Kos, Maruša Oblak, Barbara Ribnikar k. g., Katarina Stegnar k. g., Blaž Šef

NAKUP VSTOPNIC:

POMEMBNO: vsi člani PZS imajo cenejši nakup vstopnic, in sicer: namesto 15,50 EUR so vstopnice po ceni 9,50 EUR. Vsi člani PZS imejte s seboj planinsko izkaznico s plačano članarino za tekoče leto.
  • Prodajna galerija SMG, Trg francoske revolucije 5, Ljubljana, T: +386 (0)1 425 33 12, PON-PET: od 12.00 do 17.30, SOB: od 10.00 do 13.00.
  • Uro pred predstavami, za izven pa lahko vstopnice kupite pri blagajni gledališča. Gledališka blagajna SMG, Vilharjeva 11, Ljubljana,T: +386 (0)1 3004 902, Uro pred začetkom predstave.Možnost plačila s plačilnimi karticami Eurocard, Karanta, American Express, BA in Maestro.

Dramaturgija: Tomaž Toporišič / Scenografija: Tomaž Štrucl in Sandi Mikluž za Estrihe in omete / Kostumografija: Neli Štrukelj / Glasba: Tibor Mihelič Syed, Marko Brdnik / Koreografija: Branko Potočan / Ilustracije: Nina Bric / Animacija: Gregor Balog / Kompozitiranje videoslike: Luka Dekleva / Lektorica: Mateja Dermelj / Oblikovanje luči: Tomaž Štrucl / Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič.

Video napovednik:


»Radio Ljubljana, novice. Našo odlično plezalko, gdč. Pavlo Jesih, je 18. avgusta 1934 zadela nesreča. S tovarišem Jožetom Lipovcem je utirala novo smer med Veliko Mojstrovko in Travnikom, ko sta se ji izdrla oba klina, s katerima se je varovala; padla je kakih 30 m globoko. Lipovec je tovarišico za silo obvezal in zavaroval, nato pa hitel obvestit reševalne ekspedicije. Ponesrečenka ima zlomljeno roko in nogo ter hude notranje poškodbe. Prihodnji dan so jo reševalci spravili na Vršič, od koder jo je oče z avtom odpeljal v Ljubljano. Ponesrečenka je pri zavesti in nezgodo vedro prenaša, čeprav trpi in je njeno stanje težko. Upati je, da morda še okreva.«

S temi besedami se začenja dramsko besedilo Pavla nad prepadom, ki ga je prav za krstno uprizoritev v Slovenskem mladinskem gledališču napisal Andrej E. Skubic. Pavla iz naslova Skubičeve drame je pionirska slovenska alpinistka Pavla Jesih, ki je bila dramatiku v navdih, saj je bila človek, ki je na različnih področjih življenja utiral nove poti. Režiser predstave Matjaž Pograjc je dramatika povabil, naj o njej napiše besedilo za njegovo uprizoritev, z besedami: »Plezanje je način premagovanja sveta, alpinistki [Pavla Jesih in Mira Marko Debelak] pa sta poleg tega morali premagati še moške. In sta tudi jih.«

Pograjc plezanje v predstavi jemlje dobesedno: kot plezanje igralk in igralcev po »severni« steni gledališča in uprizarjanja, hkrati pa po ledeni steni politike. Zares: navdihnjeni s Pavlo Jesih, alpinistko in pionirko slovenske kinematografije, bodo v predstavi preplezali stene Skubičevega besedila in se povzpeli na sam simbolni vrh slovenstva, Triglav, in tako spregovorili o usodnem spletu vrhunskega alpinizma, drznega podjetništva in neizprosne politike.

Pavla Jesih (1901-1976) je bila pred in med drugo svetovno vojno lastnica največje verige kinematografov v Jugoslaviji (Metropol in Union v Celju, Royal na Ptuju, Matica v Ljubljani, sezonski kino v Dobrni). Kariero je samostojno (sicer po finančnem vložku staršev, v katerih cvetočem trgovskem in mesarskem podjetju je delala) zastavila kmalu po usodnem padcu v severni steni Velike Mojstrovke, padcu, ki je z zdrobljenim kolenom končal njeno alpinistično zvezdništvo, ki se je začelo leta 1926 s prvenstveno smerjo v Severni triglavski steni. Po njem se več kot dvajset let ni več lotevala vrhunskih prvenstvenih smeri. Tako sta z zaupnim prijateljem Jožo Čopom tudi junija 1945, ko sta se po več letih prisilnega  životarjenja v Ljubljani mesec in pol po koncu vojne odpravila na legendarno plezarijo v Osrednji steber (pozneje poimenovan Čopov steber) Severne triglavske stene, pričakovala le rekreacijsko plezanje. Vendar je za Pavlo to postal njen življenjski vzpon, ki tvori tudi hrbtenico drame.

Na polju kinematografije je Pavla Jesih ob Milanu Khamu (lastniku kina Union v Ljubljani in prvega filmskega studia Emona prav tako v Ljubljani) pred drugo svetovno vojno orala ledino in vzpostavila nove standarde, čeprav je že takrat velikokrat naletela na ovire. Po vojni pa je na lastni koži doživela pravi politični pogrom. Del povojne oblasti - med njimi še posebej tisti posamezniki, ki so Jesihovo in Khama videli kot kapitalistični prepreki pri graditvi nove kinematografije in vzpostavljanju moči, pa tudi svojih lastnih kariernih uspehov - je Pavlo Jesih namreč obtožil, da je izdajalka domovine. To je bilo, milo rečeno, groteskno, toda prva povojna leta so bila čas velikih obračunavanj na levici, čistk, dachauskih procesov, ki so vodili v Nagodetov proces. Tudi proces proti Milanu Khamu in Pavli Jesih je bil del povojnega obračunavanja tistih, ki so v imenu naroda in socialistične ideologije velikokrat pometli s čisto nedolžnimi ljudmi.

Andrej E. Skubic v članku za Planinski vestnik Pavlino usodo strne z besedami:
»Zaradi iz časa vojne dobrih zvez z visokimi posamezniki je bila vabljena v vodstvene funkcije podjetij, na katera se je delilo DFP [Državno filmsko podjetje]; a na vlogo aparatčika ni hotela pristati. Hotela je obdržati le upravo - četudi ne nujno lastnine - podjetij, ki jih je ustvarila, predvsem Matice. Kljubovanje se ji ni obrestovalo. [...] Pavla in Kham sta bila obsojena na zaplembo premoženja. Že septembra sodbo po pritožbah potrdi še vrhovno sodišče. [...] Pavla svoje usode ni mogla preboleti. Vselej si je želela preseči svet in sebe; zdaj so jo premagali drugi. Ne le da so ji vzeli, kar si je priborila; oblatili so jo, tudi ljudje, ki jih je nekoč 'varovala na špagi'. Po zaplembi kapitala je še nekaj časa brezupno tožila državo za odškodnino; delala je kot oskrbnica planinskih koč na Vršiču in Kredarici, čeprav z oportunističnimi funkcionarji PZS ni več želela imeti opravka. Med pogrezanjem v obup je bojda z bizarnimi prošnjami nagovarjala mlajšo generacijo planincev, ki je niso več osebno poznali in za čudaško starko niso imeli razumevanja. Joža Čop, 'bohinjskega plota kol', je kljub zameri, ker je dovolil, da kraj njune zmage poimenujejo Čopov steber, ostal prijatelj do konca - tudi ko je v svoje skromno stanovanje na ljubljanskem Gornjem trgu spustila le še redko koga.

Pavla Jesih, vrhunska alpinistka ter svobodomiselna in svobodna soustvarjalka industrije sanj, lastnica najelitnejšega umetniškega kina v Ljubljani, v katerem je pred razgrajajočo dvorano, polno Erlichovih 'stražarjev v viharju', branila predvajanje  filma po svoji izbiri, ženska, ki je po štirih neprespanih nočeh 'izplezala sama', je življenje nazadnje končala bolna in sama. Verjela je v človeka, ne v ljudstvo.«

In za konec še tole: zgodba o Pavli Jesih bi zaradi večplastnosti, skrivnostnosti, izzivalnosti, usodnosti prav lahko postala fabula in siže novega romana enega najzanimivejših literarnih peres sodobne slovenske proze Andreja E. Skubica. Toda na srečo, in gledališču v ponos, je postala nova slovenska drama, dramska in gledališka pokrajina, ki jo avtor naseljuje s temami, liki, tematikami in problematikami, pričevalkami in pričevalci o »stoletju nemira in vojn« (če uporabimo terminologijo francoskega filozofa in kritičnega premišljevalca sodobne družbe 20. stoletja Alaina Badiouja), Matjaž Pograjc pa jo kot poglavitni pobudnik za njen nastanek oživlja v dinamično gledališko predstavo tukaj in zdaj.

Lepo povabljeni!

Slovensko mladinsko gledališče