Poročilo:

ALPINISTIČNA ODPRAVA Janak'05 – POROČILO

 

Cilj odprave: JZ steber Janaka v alpskem stilu

 

Člana odprave:

Andrej Štremfelj -vodja

Miha Habjan

 

Nepalski spremljevalci:

Padam Tamang –sardar/kuhar

Ang Guirme Sherpa – kuharski pomočnik

Gopi Lal Nepal – zvezni oficir

 

Število nosačev na dostopu: 25

Število nosačev na sestopu: 12

 

Dostop do BT:

Katmandu – Taplejung: prevoz z avtobusom (3 dni)

Taplejung-Gunza-Lonak (BT): dostop z nosači (7 dni)

 

Povratek v KTM:

BT-Taplejung (Suketar): peš (3 dni člana odprave in zvezni oficir; 4 dni sardar in kuhar z nosači)

Suketar- Biratnagar-KTM: polet z letalom (člana odprave in zvezni oficir);

Taplejung KTM: prevoz z avtobusom (sardar in kuharski pomočnik s tovori – 3 dni)

Čas trajanja odprave: 15. 10. 2005 do 01. 11. 2005

 

Število dni v baznem taboru in nad njim: 22

 

Dosežki odprave:

Prvenstvena smer na še ne preplezani 6870 m visoki Dzanye peak.

Preplezana JZ stena Janaka do višine platoja približno tristo metrov pod vrhom.

Vrh ni bil dosežen.

 

Časovni potek odprave:

 

15.10.  Polet na relaciji Ljubljana-Dunaj-Katmandu.

 

16.10.-19.10.            Priprave v KTM:nakup hrane in priprava tovorov,

formalnosti na ministrstvu.

 

20.10.  Avtobusni prevoz na relaciji KTM-Chandranigamapur. V tem kraju

smo prenočili v avtobusu, ker ponoči zaradi maoistične prepovedi nihče ne vozi.

 

21.10.  Avtobusni prevoz na relaciji Chandranigamapur-Birtamod-Phedim.

Vožnja je trajala skupaj ta dan skoraj sedemnajst ur. Zadnji del ceste je bila vožnja skrajno nevarna, ker cesto popravljajo in je preostanek cestišča v zelo slabem stanju. V Phedimu smo prespali.

 

22.10.  Za kraterk odsek preostale poti od Phedima do Taplejunga smo porabili 11 ur vožnje, ki je bila pogosto na skrajni meji varnosti. Ob štirih popoldne smo prišli v Taplejung. Sardar in zvezni oficir sta takoj začela iskati nosače in potrebno hrano ter kerozin za na pot. V vsem kraju ni bilo naprodaj zadostne količine jajc.  Dogovorili smo se za kasnejšo dostavo le teh v bazo. Ob sedmih, ko se znoči, vojska in policija zapreta vse dohode/izhode v mesto in tudi vse življenje v mestu zamre. Z Mihom najdeva ciber sobico izven ograde in ne vedoč za pravila s težavo prideva preko vseh žičnatih ograd nazaj v lodž (s pomočjo prijaznega domačina).

 

23.10. Taplejung-Mitlung. Dopoldne smo opravili še zadnje nakupe in se potem spustili v dolino reke Tamur do Mitlunga. Imeli smo skupino mladih profesionalnih nosačev s sposobnim najkejem, tako da z njimi ni bilo nobenih zapletov vse do baznega tabora.

 

24.10.  Mitlung – Tamewa. Zjutraj je dve uri  močno deževalo. Zaradi slabega glasu vasice Čirva, smo se izognili spanju v njej in podaljšali etapo do Tamewe. V Čirvi nas je obiskala mlada maoistka. Plačati smo morali prispevek za revolucijo v višini 2000 Rs na osebo (samo za tujce). Dobili smo potrdilo in  mirno lahko nadaljevali pot. To je bila letošnja stalna praksa. Vsi, ki so prišli iz Basantapurja ali preko Yampudina, so plačali po 5000 Rs na osebo.

 

25.10.  Tamewa – Amjilasa

 

26.10.  Amjilasa – Gjabla

 

27.10.  Gjabla – Gunza. V Gunzi smo dokupili zelenjavo in krompir ter se dogovorili za sveže meso čez teden dni.

 

28.10.  Gunza – Kangbačen.

 

29.10.  Kangbačen – Lonak . Na travnati ravnici planine Lonak, nekoliko stran od lodžev smo postavili naš bazni tabor. Višina 4580 m. Še istega dne sva šla raziskat dostop do ledenika Broken skozi strmo sotesko (5000 m). Prehod iz soteske na zgornje morene bi znal biti v primeru sneženja zelo neroden, še posebej za morebitne nosače. Izkazalo se je, da bodo v bazi težave s pitno vodo. Vsa voda, ki priteče izpod ledenika Lonak je zelo kalna. Najprej smo našli na ledeniku jezerce s pitno vodo, potem pa smo hodili ponjo k prvim  izvirom na poti proti Pangpemi (30 min.).

 

30.10.  Urejanje baznega tabora in počitek.

 

01.10.  Vzpon na koto 5630m, ki predstavlja prvi izraziti skalni stolp v grebenu Z od Lonaka. Miha je zaradi slabega počutja (prehlad) opustil zadnjih 50m vzpona.

02.10.                                      Počitek.

 

03.10.  Drugi aklimatizacijski vzpon. Kota 5848 m v grebenu proti Tangkongmi, V od Lonaka.

 

04. in 05.10          Počitek.

 

06.10.  Baza – pomožna baza na ledeniku Broken (5710 m). Z zelo težkimi nahrbtniki sva v osmih urah in pol premagala razdaljo devetih kilometrov in skoraj 1000 m višinske razlike. Šotor sva postavila na moreni v bližini majhnega jezera s čisto vodo. Na povratku v bazni tabor sva imela namen prečiti celoten greben šesttisočakov S od ledenika Broken. Zaradi zgodnjega popoldanskega poslabšanja vremena sva prečila le prva dva (6096 m in 6114 m) in sestopila v bazo.

 

08. in 09.10.  Počitek.

 

10.10.  Cilj najine naslednje aklimatizacije je bil 6870 m visoki Dzanye peak na

zelo oddaljenem skrajnem Z kraku ledenika Tsisima. Za ta vrh sva se odločila zaradi dodatne možnosti ogleda Janaka iz Z strani in na pogled lepih možnosti za dobro aklimatizacijo vključno s spanjem nekje preko 6000 m. Zaradi velike oddaljenosti nama je prvi dan višinske čevlje in plezalno vrv nosil kuharski pomočnik Ang Guirme Sherpa. Pot je potekala po orogr. desni strani ledenika Lonak, ki smo ga ob razcepu prečili in hodili naprej po desni strani ledenika Tsisima do razcepa. Tam smo zavili navzgor ob Z kraku ledenika in na višini 5610 m postavili šotor. Guirme se je vrnil, midva pa sva prespala. Razdalja, ki smo jo ta dan prehodili od baznega tabora je znašala (po GPS) enajst kilometrov in pol.

 

11.10.  Šotor sva prestavila na konec Z kraka ledenika Tsisima, na plato tik pod JZ greben gore na višino 6200 m. Pri popoldanskem ogledu sem ugotovil, da bo sestop po Z grebenu zelo zahteven in bo treba sestopiti po JJZ pobočjih.

 

12.10.  Ob treh zjutraj sva sestopila kakih 150m do vznožja JJV ozebnika Dzanye peaka. Vstop so zapirali seraki, zato je bilo treba prvih sto metrov preplezati po vzporednem lednem pobočju in preko krušljivih skal prečiti na serak pod vstopom. Tam se je zdanilo. Smer sva preplezala v devetih urah. V močnem vetru sva zadnjih petdeset metrov proti vrhu zgazila po Z grebenu. Vreme je bilo čudovito, vendar mrzlo in vetrovno. Takoj sva začela sestopati po mestoma zelo nevarnem (opasti) Z grebenu. Kmalu sva se morala usmeriti v JJZ pobočja. Po kakih sto metrih sestopanja sva se začela spuščati ob vrvi (abalakov). Po šestih spustih sva dosegla plato in okrog treh šotor, ki sva ga ponoči zapustila. Zmanjkalo nama je plina, podrla sva šotor in do noči prišla na mesto najinega prvega prenočevanja. Tako sva zamudila dogovorjeno srečanje z Guirmejem na ravnici pred prečenjem ledenika. Postavila sva šotor in prespala.

13.10.  V bazi so bili najini spremljevalci zelo zaskrbljeni za naju. Zgodaj zjutraj sva pospravila šotor in odšla v dolino. Na koncu prečenja ledenika Lonak sva srečala Padama in Guirmeja, ki sta nama prišla nasproti. Skupaj smo sestopili v bazo. S tem sva zaključila svojo aklimatizacijo in sva se začela pripravljati za glavni vzpon na Janak. Miha si še vedno ni pozdravil vnetja grla. Neprestano je kašljal, še posebej ob večjih naporih. Po telefonu sva potožila dr. Žaretu Guzeju na odpravi Puta Hiunchuli. Priporočil je antibiotik. Zato se je najin počitek v bazi zavlekel za dan dlje kot sva predvidevala.

 

18.10.  Odhod v pomožno bazo. Guirme je zopet nesel višinske čevlje in vrv.

 

19.10.  Počitek in ogled dostopa do stene. Glede na Mihovo počutje sva se odločila, da se skušava povzpeti na Janak po smeri, ki sva jo predvidela za sestop (ozek žleb v V delu J stene, ki mimo seraka pripelje na ramo, V od V vrha, ki je pravzaprav začetek obsežnega platoja proti Jongsang peaku).

 

20.10.  Zaradi oblačnosti sva nočni odhod večkrat prestavila. Ob 04.30 sva zapustila šotor. Ob 06.00 sva vstopila v steno. Spodnji del sva plezala nenavezana, zadnjih sedem raztežajev pa sva varovala. Najbolj naporna sta bila raztežaj v trdem ledu za serakom in kombiniran predzadnji raztežaj. Ob šestih zvečer, po dvanajstih urah plezanja, sva s prihodom noči izplezala na plato. Orkanski veter naju je silil, da si poiščeva zavetje. Ker ga ni bilo, sva se odločila, da si nemudoma izkopljeva luknjo v sneg. Po treh urah je bila tako velika, da sva se lahko »vselila«. Bila sva brez šotora in spalnih vreč, ker sva računala na mesečino in nočni vzpon na vrh. Zaradi oblačnega vremena sva ostala brez svetlobe, veter pa je močno povečal občutek mraza. Ostala sva v luknji, ki sva si jo za ogrevanje ob enih zjutraj še malo povečala.

 

21.10.  Jutro je bilo mrzlo, vetrovno in oblačno. Vreme je iz JZ resno grozilo,

zato sva se takoj odločila za sestop. Kmalu je začelo snežiti in začela se je borba s časom, višinskimi metri in plazovi. Ob dveh popoldne sva po petnajstih spustih po vrvi prišla v vznožje stene. Na ledeniku naju je zajela gosta megla s sneženjem, tako da nisva našla smučarskih palic, ki sva jih pustila ob prihodu. Do petih popoldne sva prišla v pomožno bazo, kjer naju je čakal Guirme. Po kratkem počitku smo podrli šotor in začeli sestopati proti bazi. Mudilo se nama je, ker sva imela za 25. 10. rezervirane letalske karte za Katmandu.

 

22.10.  V noči in sneženju bi nam brez GPS trda predla. Za nevaren prehod v sotesko smo porabili tri ure. Ob sedmih zjutraj, po trinajstih urah napornega sestopa, smo prišli v bazo. Zaradi stiske s časom sva po zajtrku spakirala opremo, skupne stvari pa prepustila Padamu in Guirmeju. Ob dveh smo skupaj z zveznim oficirjem zapustili bazo in isti dan prispeli v Gunzo (šest ur hoje).

 

23.10.  Gunza – Gyabla – Amjilasa – Sekatum. Devet ur hoje.

 

24.10.  Sekatum  – Cirva – Mitlung – Taplejung. Dvanajst ur hoje. Na poti je

nenavaden možak preveril, če smo plačali prispevek Maoistom.

Najini potrdili sta ga zadovoljili.

 

25.10.  Taplejung – Suketar (letališče). Zaradi slabega vremena je bil polet   odpovedan.

 

26.10.  Zaradi slabega vremena so bili vsi poleti odpovedani.

 

27.10.  Letalski prevoz na relaciji Suketar – Biratnagar – Katmandu. Ob treh popoldne smo prišli v Katmandu.

 

30.10.  Zjutraj najprej srečanje z Elizabet Hawley, ki mi je obljubila, da bo preverila, če je bil Dzanye peak že kdaj preplezan. Opoldne debreefing na ministrstvu. Med tem sta se z avtobusom in vsemi tovori vrnila tudi Padam in Guirme.

 

31.10.  Sušenje in pospravljanje opreme ter priprava tovora za kargo prevoz v Slovenijo. Udeležba proslave ob 30.obletnici prvega ženskega vzpona na Mt. Everest na povabilo NMA.

 

01.11.  Glavna slovesnost ob omenjeni proslavi.

 

02.11.  do 07.11. Treking na Gosaikundska jezera.

 

09.11. Polet na relaciji Katmandu – Dunaj – Ljubljana.

 

Zaključek

 

Glede na zadane cilje je bila odprava neuspešna. Glede na Mihovo zdravstveno stanje pa sva iztržila največ, kar je bilo mogoče.

 

Po zadnjih podatkih je bil Dzanje Peak do najinega vzpona preplezan samo enkrat. Leta 1949 so se na vrh po Z grebenu povzpeli člani Švicarske odprave. Tako je nama uspel drugi pristop na vrh po prvenstveni smeri po JJV ozebniku (IV, 3; II-III skala; 900m; 9 ur).

 

Preplezala sva J steno Janaka. Nisva dosegla vrha, zato morava to »smer« kljub temu da ima logičen zaključek na platoju, označiti kot poizkus (IV, 4; 650 m; 12 ur). Imela sva tudi malo smole, saj je bilo edino slabo vreme prav v času najinega poizkusa. Za še en poizkus nama je, glede na to, da bi zaradi novozapadlega snega (do 50 cm), morala počakati še kak teden, zmanjkalo časa.

 

Na osnovi izkušenj te odprave, bi bilo bolje, da bi odprava štela tri plezalce. Smer bi lahko splezali trije, v primeru zdravstvenih težav enega od članov, pa bi še vedno ostala dva.  Stroški za dodatnega člana bi bili le malenkostno višji. Odprava je bila draga prav zaradi majhnega števila članov in dolgega transporta opreme do baznega tabora (prevoz, nosači). Da bi čim bolj zmanjšala stroške sva se odpovedala radijskim postajam, kisiku za medicinske namene v bazi in nisva prijavila satelitskega telefona.

 

Janak sedaj dobro poznava, zato bi bilo zares škoda tak vrh in tako steno pustiti drugim in predlagam, da se še enkrat podpre eno navezo, ki bi imela za cilj JZ steber Janaka.

 

Katmandu, 01.11.2005                                                                          Poročilo pripravil:

                                                                                                                      Andrej Štremfelj,

                                                                                                                      vodja odprave