Alpske stene S Amerike 2010
ZDATrajanje: 07.06.2010 - 08.07.2010
Vodja: Matjaž Jeran (AO Ljubljana Matica)
Člani: Rok Šisernik (AK Slovenj Gradec)
Člana odprave sva bila Rok Šisernik in Matjaž Jeran. To poročilo beleži aktivnosti in dosežke v času od 7.6., ko sva odpotovala iz Brnika do 8.7., ko sva se vrnila na Brnik. Najin cilj je bila prosta ponovitev v alpskem stilu zahodne stene North Howser towerja v gorstvu Bugaboos v Kanadi, vplezati sva se nameravala v Visoki Sierri v Kaliforniji. Glavni cilj ni bil izpolnjen, kljub temu pa je bila odprava plezalno vsekakor zelo uspešna.
Poročilo:
7.6. priletiva v Los Angeles, najameva avto in se še isti večer zapeljeva pod vznožje
Visoke Sierre. Zjutraj ugotoviva, da je nadpovprečno veliko snega, greva v Tuolumne Meadows se vplezat, tudi tukaj je še preko 1m snega, jezera zaledenela! Odpeljeva se v dolino Yosemite. 9.6. za vplezavanje splezava Hotline v Elephant Rock, 5.12b 275m (najtežje mesto A0 oz. nihajka), sledi 10.6. Steck-Salathe v Sentinel Rock 5.9 500m. 11.6. počivava in pod W face v El Capitanu neseva opremo. 12.6. splezava W face v El Capitanu 5.11d 700m, oba prosto (Jeran NP). 13. in 14. počivava in se premakneva pod Mt. Whitney 4401m. 15. splezava Hardingovo smer v Keeler Needel, 5.10c 600m z izstopom na 4300m, prečiva tudi Mt. Whitney (16h avto-avto, avto na cca 2400m). 17. splezava Positive Vibrations 5.11b 450m v Incredible Hulk 3400m, (14h avto-avto, avto na cca 2100m). Sledi dvodnevna vožnja do Seattla, kjer vrneva avto in se z avtobusom prepeljeva v Vancouver, Kanada.
Dolgoročna vremenska napoved za drug, kanadski del, je bila zelo neobetavna, zato greva najprej za 4dni v Squamish. Prvo popoldne, 21.6. plezamo en raztežaj dolge poči s sprotnim nameščanjem varovanja do 5.12c (uspešna sva v smereh do 5.12a). 22.6. splezava Left wall v Chiefu 5.12a A0, 250m. Pri sestopu Roku zdrsne in si poškoduje rebra. 23.6. splezava Alaskan Highway v Chiefu 5.11c 200m. Kljub povprečni/delno deževni napovedi se premakneva v Bugabooje.
Do Conrad Kain Hut (2200m) pristopiva 25.6., sva edina človeka v celotnih Bugaboojih, pri hiši je še 1m snega. 26.6. v sončnem a izjemno vetrovnem vremenu splezava Sunshine crack v S steni Snowpatcha 5.11a 350m, plezava prosto kljub izrednemu mrazu. 27.6. glede na vreme in pomanjkanje hrane za daljše bivanje sestopiva, se oskrbiva s hrano in 28. se vrneva na kočo. 29.6. splezava Sweet Sylvia v V steni Snowpatcha 5.12b 500m (Jeran prosto, en raztežaj v drugo), vmes sneži, Roka zelo boli rebro, oba sva precej utrujena, zato zadnja dva težka raztežaja (5.12a in 5.11d) obideva po sosednji 5.10. Ta dan pridejo na kočo oskrbniki. 1.7. proti glavnemu cilju neseva opremo za alpski vzpon v W face of N Howser Tower, sneži… 2.7. zjutraj vrže 30cm snega, plazovi… 3.7. s težavo rešiva opremo, plazovi, megla. Še isti dan sestopiva v dolino, saj je napoved zelo neobetavna. Do 7.7. vsak dan zelo slabo vreme. Odprava se zaključi 8.7. s prihodom domov.
Glavnega cilja sploh nisva videla, kljub temu si upam trditi, da je bila odprava zame osebno vsaj tako uspešna kot tista davnega 2003., ko sva z Mihom Valičem prosto splezala večino zmerno težkih Yosemitskih smeri. Z Rokom sva se tokrat srečala z obilico poznega snega, v Kaliforniji so bile razmere kot običajno v začetku maja. Vzponi v prvih desetih dneh so bili številčni in odlični, nekateri zelo alpski. Težav z višino nisva imela, vplezala sva se na zelo soliden nivo. Lahkotno opremljena sva splezala 5 odličnih smeri v večinoma odmaknjenih stenah z dolgimi dostopi. V Kanadi nama vreme ni bilo naklonjeno, vseh 14dni je bilo zelo muhastih, povsem sončnih je bilo nepretrgoma le 12h. V Squamishu sva splezala dve legendarni težki smeri, ki bi ju ob bok postavil Astromanu 5.11c, res da nekaj krajši. Kasneje v Bugaboojih sva plezala v »patagonskih razmerah« (je primerjal Rok), edina dva dokaj solidna dneva sva izkoristila za dve smeri v najbližji steni, ki jo lahko primerjamo z »domačim« Grand Capucinom«. Če sva v prvi lažji smeri izkusila zares pasje mrzlo vreme, večino od 5h v steni nisva dobro čutila prstov, sva v Sweet Sylvii imela le oblačno vreme z občasnimi snežinkami. Težave v Sylvii so psihofizično precejšnje, najin izbor opreme je bil zares lahkoten, znamenit off wide izredno naporen in zares napeti sva se morala, da sva splezala smer, kljub obvozu mimo zadnjih dveh težkih raztežajev. Zadnja smer je definitivno najtežja smer v granitu, ki sem jo prosto splezal, kadarkoli.
Kot rečeno glavnega cilja nisva niti videla, splezala pa sva več kot 120 izjemnih raztežajev v devetih smereh in pridobila odlično izkušnjo. Kljub utrujenosti na koncu sva bila povsem našpičena za dvodnevni napad na All Along the Watchtower 5.12 900m+greben na 3400m. Če sva ga sposobna splezati prosto, pa do naslednjega obiska ne bova vedela.
Celotni strošek odprave je bil cca 2.900€ na osebo vključujoč vse stroške razen izrabe opreme. Od tega sva od KA dobila vsak 1060€(1000 € odobrenih s sklepom KA), kar je skoraj zadostovalo za letalske karte. Za omenjena sredstva se najlepše zahvaljujeva v trdni veri, da sva več kot spodobno zastopala slovenske barve v težkih granitnih počeh in opravila dobre vzpone.
Hvala in lep pozdrav.
V Radovljici, 12.7.2010
Matjaž Jeran
7.6. priletiva v Los Angeles, najameva avto in se še isti večer zapeljeva pod vznožje
Visoke Sierre. Zjutraj ugotoviva, da je nadpovprečno veliko snega, greva v Tuolumne Meadows se vplezat, tudi tukaj je še preko 1m snega, jezera zaledenela! Odpeljeva se v dolino Yosemite. 9.6. za vplezavanje splezava Hotline v Elephant Rock, 5.12b 275m (najtežje mesto A0 oz. nihajka), sledi 10.6. Steck-Salathe v Sentinel Rock 5.9 500m. 11.6. počivava in pod W face v El Capitanu neseva opremo. 12.6. splezava W face v El Capitanu 5.11d 700m, oba prosto (Jeran NP). 13. in 14. počivava in se premakneva pod Mt. Whitney 4401m. 15. splezava Hardingovo smer v Keeler Needel, 5.10c 600m z izstopom na 4300m, prečiva tudi Mt. Whitney (16h avto-avto, avto na cca 2400m). 17. splezava Positive Vibrations 5.11b 450m v Incredible Hulk 3400m, (14h avto-avto, avto na cca 2100m). Sledi dvodnevna vožnja do Seattla, kjer vrneva avto in se z avtobusom prepeljeva v Vancouver, Kanada.
Dolgoročna vremenska napoved za drug, kanadski del, je bila zelo neobetavna, zato greva najprej za 4dni v Squamish. Prvo popoldne, 21.6. plezamo en raztežaj dolge poči s sprotnim nameščanjem varovanja do 5.12c (uspešna sva v smereh do 5.12a). 22.6. splezava Left wall v Chiefu 5.12a A0, 250m. Pri sestopu Roku zdrsne in si poškoduje rebra. 23.6. splezava Alaskan Highway v Chiefu 5.11c 200m. Kljub povprečni/delno deževni napovedi se premakneva v Bugabooje.
Do Conrad Kain Hut (2200m) pristopiva 25.6., sva edina človeka v celotnih Bugaboojih, pri hiši je še 1m snega. 26.6. v sončnem a izjemno vetrovnem vremenu splezava Sunshine crack v S steni Snowpatcha 5.11a 350m, plezava prosto kljub izrednemu mrazu. 27.6. glede na vreme in pomanjkanje hrane za daljše bivanje sestopiva, se oskrbiva s hrano in 28. se vrneva na kočo. 29.6. splezava Sweet Sylvia v V steni Snowpatcha 5.12b 500m (Jeran prosto, en raztežaj v drugo), vmes sneži, Roka zelo boli rebro, oba sva precej utrujena, zato zadnja dva težka raztežaja (5.12a in 5.11d) obideva po sosednji 5.10. Ta dan pridejo na kočo oskrbniki. 1.7. proti glavnemu cilju neseva opremo za alpski vzpon v W face of N Howser Tower, sneži… 2.7. zjutraj vrže 30cm snega, plazovi… 3.7. s težavo rešiva opremo, plazovi, megla. Še isti dan sestopiva v dolino, saj je napoved zelo neobetavna. Do 7.7. vsak dan zelo slabo vreme. Odprava se zaključi 8.7. s prihodom domov.
Glavnega cilja sploh nisva videla, kljub temu si upam trditi, da je bila odprava zame osebno vsaj tako uspešna kot tista davnega 2003., ko sva z Mihom Valičem prosto splezala večino zmerno težkih Yosemitskih smeri. Z Rokom sva se tokrat srečala z obilico poznega snega, v Kaliforniji so bile razmere kot običajno v začetku maja. Vzponi v prvih desetih dneh so bili številčni in odlični, nekateri zelo alpski. Težav z višino nisva imela, vplezala sva se na zelo soliden nivo. Lahkotno opremljena sva splezala 5 odličnih smeri v večinoma odmaknjenih stenah z dolgimi dostopi. V Kanadi nama vreme ni bilo naklonjeno, vseh 14dni je bilo zelo muhastih, povsem sončnih je bilo nepretrgoma le 12h. V Squamishu sva splezala dve legendarni težki smeri, ki bi ju ob bok postavil Astromanu 5.11c, res da nekaj krajši. Kasneje v Bugaboojih sva plezala v »patagonskih razmerah« (je primerjal Rok), edina dva dokaj solidna dneva sva izkoristila za dve smeri v najbližji steni, ki jo lahko primerjamo z »domačim« Grand Capucinom«. Če sva v prvi lažji smeri izkusila zares pasje mrzlo vreme, večino od 5h v steni nisva dobro čutila prstov, sva v Sweet Sylvii imela le oblačno vreme z občasnimi snežinkami. Težave v Sylvii so psihofizično precejšnje, najin izbor opreme je bil zares lahkoten, znamenit off wide izredno naporen in zares napeti sva se morala, da sva splezala smer, kljub obvozu mimo zadnjih dveh težkih raztežajev. Zadnja smer je definitivno najtežja smer v granitu, ki sem jo prosto splezal, kadarkoli.
Kot rečeno glavnega cilja nisva niti videla, splezala pa sva več kot 120 izjemnih raztežajev v devetih smereh in pridobila odlično izkušnjo. Kljub utrujenosti na koncu sva bila povsem našpičena za dvodnevni napad na All Along the Watchtower 5.12 900m+greben na 3400m. Če sva ga sposobna splezati prosto, pa do naslednjega obiska ne bova vedela.
Celotni strošek odprave je bil cca 2.900€ na osebo vključujoč vse stroške razen izrabe opreme. Od tega sva od KA dobila vsak 1060€(1000 € odobrenih s sklepom KA), kar je skoraj zadostovalo za letalske karte. Za omenjena sredstva se najlepše zahvaljujeva v trdni veri, da sva več kot spodobno zastopala slovenske barve v težkih granitnih počeh in opravila dobre vzpone.
Hvala in lep pozdrav.
V Radovljici, 12.7.2010
Matjaž Jeran
Vrednotenje:
Glavnega cilja sploh nisva videla, kljub temu si upam trditi, da je bila odprava zame osebno vsaj tako uspešna kot tista davnega 2003., ko sva z Mihom Valičem prosto splezala večino zmerno težkih Yosemitskih smeri. Z Rokom sva se tokrat srečala z obilico poznega snega, v Kaliforniji so bile razmere kot običajno v začetku maja. Vzponi v prvih desetih dneh so bili številčni in odlični, nekateri zelo alpski.
Glavnega cilja sploh nisva videla, kljub temu si upam trditi, da je bila odprava zame osebno vsaj tako uspešna kot tista davnega 2003., ko sva z Mihom Valičem prosto splezala večino zmerno težkih Yosemitskih smeri. Z Rokom sva se tokrat srečala z obilico poznega snega, v Kaliforniji so bile razmere kot običajno v začetku maja. Vzponi v prvih desetih dneh so bili številčni in odlični, nekateri zelo alpski.
Zadnje odprave
Pot, nova prvenstvena smer Krajnca in Lindiča v Patagoniji - v tretje gre rado
Odprava Oman | Kjer obstoječe smeri ponujajo občutke prvenstvenih vzponov
Alpinistična odprava Kamet 2023 | Resni hribi niso hec!
Glavno spoznanje odprave Cordillera Blanca: gore se hitro spreminjajo
Rolwaling 2023: tudi kraje se dogajajo v visokogorju
Mladima alpinistoma načrte prekrižala podcenjene smeri
Naveza Luka & Luka bo morala za novo prvenstveno smer še enkrat v Patagonijo
Izjemno topla vremenska okna v Patagoniji povečujejo objektivne nevarnosti
Slovenski alpinisti preplezali prvenstveno smer na goro Pomlaca/Ngole East
Vzpon na Gašerbrun III brez doseženega cilja