Alpinistična odprava Rolwaling 2014 - poročilo
Nepal
Trajanje: 17.11.2014 - ??.??.????
Vodja: Domen Kastelic
Poročilo alpinistične odprave Domna Kastelica in Sama Hennesseyja v nepalski regiji Rolwaling. Plezalni cilj odprave je bila prvenstvena smer v še nepreplezani zahodni steni Chukyima Go (6259 m) in »prvi« vzpon na vrh gore.
Poročilo:
Letošnjo jesen sem ponovno obiskal regijo Rolwaling v Nepalu. Družbo na odpravi mi je tokrat delal Sam Hennessey, s katerim sva se pred nekaj leti spoznala in skupaj plezala v Yosemitih. Kljub temu da se območje turistično razvija in ga vsako leto obišče vse več domačih in tujih pohodniških skupin, je število teh v primerjavi z bolj popularnimi trekingi v Nepalu zanemarljivo. To daje tej tradicionalni deželi šerp še vedno čar za pristno kulturno doživetje.
Takoj na začetku prihoda v Rolwaling je splet naključij nanesel, da sva bila na povabilo domačina, ki se me je spomnil od lanskega leta, namesto v lodgeu v zadnji vasi pod hribi Na Gaon (4200 m), ki je bila najina baza, tokrat nastanjena v hiši starejšega zakonskega para šerp. Tako sva uživala še nekoliko večje udobje ter okusnejšo in bolj raznoliko tradicionalno jedačo. Mimogrede, šerpe zaradi verskih razlogov v zgornjih vaseh Rolwalinga ne ubijajo živali, čeprav meso jedo, zato sva kar nekaj suhega mesa prinesla s seboj iz doline. Ker pa je pred najinim prihodom bik v vasi nasadil in ubil jaka, so bile večerje letos izjemoma vsak dan mesno bogate.
Plezalni cilj odprave je bila prvenstvena smer v še nepreplezani zahodni steni Chukyima Go (6259 m) in »prvi« vzpon na vrh gore. (foto odprava Rolwaling 2014)
Plezalni cilj odprave je bila prvenstvena smer v še nepreplezani zahodni steni Chukyima Go (6259 m) in »prvi« vzpon na vrh gore. Nepalske oblasti so vrh za plezanje odprle v letošnjem letu. Ob urejanju formalnosti pred odhodom v hribe so na ministrstvu v Katmanduju trdili, da je vrh še neosvojen, čeprav sva ob iskanju podatkov že pred odpravo našla zapis, da ga je prvič leta 1952 osvojila angleško-nepalska odprava. Podatkov o drugih vzponih na goro nisva dobila.
Po prihodu v bazo sva začela aklimatizacijo. Najprej sva se odpravila na ledenik in istoimenski greben Rimposhar ter si ogledala tamkajšnje vrhove in trenutne razmere. Nato sva se za tri dni odpravila pod in okoli Chukyima Go, z namenom ogleda zahodnega ostenja in nočitve na višini. Med drugim sva se povzpela tudi na vrh Yalung Ri (5630 m), ki je ponujal dober pogled na najin plezalni cilj.
Do tedaj, 14 dni po prihodu v Rolwaling, je bilo vreme še vedno nestabilno, pomonsunsko, z jasnimi jutri in oblačnimi popoldnevi. Nekajkrat se je celo zgodilo, da je vremenska slika, ki sva jo prejemala, napovedovala le delno oblačnost, vendar je snežilo in tudi grmelo.
Po nekaj dneh počitka po aklimatizaciji in čakanju na ugodnejše vreme je napoved pokazala tri dni izboljšanja in jasnejše dni pred naslednjo vremensko fronto. Odločila sva se za poskus vzpona. Del opreme sva imela od aklimatizacijske ture spravljene na pol poti dostopa in z nekoliko lažjimi nahrbtniki sva se iz baze prvi dan odpravila proti zahodni steni Chukyima Go. Na ledeniku pod steno sva si postavila šotor. Popoldne naju je ponovno presenetilo rahlo sneženje, in ker sva se želela izogniti temu, da bi bila oprema in šotor že na dostopu vlažna, sva si kuhala in ostanek dneva preživela pod bližnjim previsnim balvanom. Zvečer se je razjasnilo. Naslednje jutro sva v soju čelnih svetilk pristopila do stene in začela plezati. V steni sva imela vse vrste razmer. Udiranje in gaženje v spodnjem delu, prvovrsten alpski led in nekaj kombiniranega terena v srednjem delu, proti vrhu pa naju je upočasnjeval sipek sneg. Po celodnevnem plezanju sva dosegla vršni greben in si pred sončnim zahodom postavila šotor.
Drugi dan plezanja sva zjutraj najprej počakala na sonce, preden sva se z lažjimi nahrbtniki brez bivak opreme odpravila proti vrhu. Do vrha naju je sicer ločilo le še okoli 150 višinskih metrov, vendar je bilo napredovanje počasno zaradi ostrosti grebena, svežega in napihanega snega ter skalnih odsekov. Po dobrih treh urah sva dosegla vrh. Po razpoložljivih podatkih drugi vzpon na goro. Prvič sva videla tudi na južno in vzhodno stran in angleško-nepalska odprava se je leta 1952 morala dobro potruditi, da je dosegla vrh, saj je ta na vse strani vidno tehnično zahteven. Isti dan sva sestopila po smeri vzpona pod steno in naprej do baze, kamor sva prispela v nočnih urah.
Po prihodu v bazo je sledilo tridnevno poslabšanje in zapadlo je kar nekaj snega. Takrat se je zgodil tudi nesrečni dogodek pod Annapurno. Pozneje sva izvedela, da je za mešano vreme v letošnji sezoni, tako kot lansko leto, ponovno kriv tajfun v Indijskem oceanu, ki je prinesel neugodne vremenske posledice. V bazi sva v upanju na lepše vreme vztrajala še dobra dva tedna, saj sva imela ogledane nove plezalne cilje. Enkrat sva tudi poskusila, vendar se je poizkus končal že prvi dan na dostopu, ko je popoldan in zvečer ponovno snežilo in grmelo, tako da sva zjutraj le še sestopila nazaj v bazo.
Ker dolgoročna vremenska slika ni kazala izboljšanja, sva se konec odprave odločila preživeti drugje. Sam je odšel na jug v džunglo, jaz pa sem se odpravil raziskovat področje Ganesh Himala. To je pa že nova zgodba.
Domen Kastelic
Letošnjo jesen sem ponovno obiskal regijo Rolwaling v Nepalu. Družbo na odpravi mi je tokrat delal Sam Hennessey, s katerim sva se pred nekaj leti spoznala in skupaj plezala v Yosemitih. Kljub temu da se območje turistično razvija in ga vsako leto obišče vse več domačih in tujih pohodniških skupin, je število teh v primerjavi z bolj popularnimi trekingi v Nepalu zanemarljivo. To daje tej tradicionalni deželi šerp še vedno čar za pristno kulturno doživetje.
Takoj na začetku prihoda v Rolwaling je splet naključij nanesel, da sva bila na povabilo domačina, ki se me je spomnil od lanskega leta, namesto v lodgeu v zadnji vasi pod hribi Na Gaon (4200 m), ki je bila najina baza, tokrat nastanjena v hiši starejšega zakonskega para šerp. Tako sva uživala še nekoliko večje udobje ter okusnejšo in bolj raznoliko tradicionalno jedačo. Mimogrede, šerpe zaradi verskih razlogov v zgornjih vaseh Rolwalinga ne ubijajo živali, čeprav meso jedo, zato sva kar nekaj suhega mesa prinesla s seboj iz doline. Ker pa je pred najinim prihodom bik v vasi nasadil in ubil jaka, so bile večerje letos izjemoma vsak dan mesno bogate.
Plezalni cilj odprave je bila prvenstvena smer v še nepreplezani zahodni steni Chukyima Go (6259 m) in »prvi« vzpon na vrh gore. (foto odprava Rolwaling 2014)
Plezalni cilj odprave je bila prvenstvena smer v še nepreplezani zahodni steni Chukyima Go (6259 m) in »prvi« vzpon na vrh gore. Nepalske oblasti so vrh za plezanje odprle v letošnjem letu. Ob urejanju formalnosti pred odhodom v hribe so na ministrstvu v Katmanduju trdili, da je vrh še neosvojen, čeprav sva ob iskanju podatkov že pred odpravo našla zapis, da ga je prvič leta 1952 osvojila angleško-nepalska odprava. Podatkov o drugih vzponih na goro nisva dobila.
Po prihodu v bazo sva začela aklimatizacijo. Najprej sva se odpravila na ledenik in istoimenski greben Rimposhar ter si ogledala tamkajšnje vrhove in trenutne razmere. Nato sva se za tri dni odpravila pod in okoli Chukyima Go, z namenom ogleda zahodnega ostenja in nočitve na višini. Med drugim sva se povzpela tudi na vrh Yalung Ri (5630 m), ki je ponujal dober pogled na najin plezalni cilj.
Do tedaj, 14 dni po prihodu v Rolwaling, je bilo vreme še vedno nestabilno, pomonsunsko, z jasnimi jutri in oblačnimi popoldnevi. Nekajkrat se je celo zgodilo, da je vremenska slika, ki sva jo prejemala, napovedovala le delno oblačnost, vendar je snežilo in tudi grmelo.
Prvenstvena smeri Kastelic-Hennessey v zahodni steni himajalskega šesttisočaka Chukyima Go (foto odprava Rolwaling 2014)
Po nekaj dneh počitka po aklimatizaciji in čakanju na ugodnejše vreme je napoved pokazala tri dni izboljšanja in jasnejše dni pred naslednjo vremensko fronto. Odločila sva se za poskus vzpona. Del opreme sva imela od aklimatizacijske ture spravljene na pol poti dostopa in z nekoliko lažjimi nahrbtniki sva se iz baze prvi dan odpravila proti zahodni steni Chukyima Go. Na ledeniku pod steno sva si postavila šotor. Popoldne naju je ponovno presenetilo rahlo sneženje, in ker sva se želela izogniti temu, da bi bila oprema in šotor že na dostopu vlažna, sva si kuhala in ostanek dneva preživela pod bližnjim previsnim balvanom. Zvečer se je razjasnilo. Naslednje jutro sva v soju čelnih svetilk pristopila do stene in začela plezati. V steni sva imela vse vrste razmer. Udiranje in gaženje v spodnjem delu, prvovrsten alpski led in nekaj kombiniranega terena v srednjem delu, proti vrhu pa naju je upočasnjeval sipek sneg. Po celodnevnem plezanju sva dosegla vršni greben in si pred sončnim zahodom postavila šotor.
Drugi dan plezanja sva zjutraj najprej počakala na sonce, preden sva se z lažjimi nahrbtniki brez bivak opreme odpravila proti vrhu. Do vrha naju je sicer ločilo le še okoli 150 višinskih metrov, vendar je bilo napredovanje počasno zaradi ostrosti grebena, svežega in napihanega snega ter skalnih odsekov. Po dobrih treh urah sva dosegla vrh. Po razpoložljivih podatkih drugi vzpon na goro. Prvič sva videla tudi na južno in vzhodno stran in angleško-nepalska odprava se je leta 1952 morala dobro potruditi, da je dosegla vrh, saj je ta na vse strani vidno tehnično zahteven. Isti dan sva sestopila po smeri vzpona pod steno in naprej do baze, kamor sva prispela v nočnih urah.
Chukyima Go (6259 m), Z stena, smer Kastelic-Hennessey, 90° M4/60°-80°, 900m, 11. in 12. oktober 2014, 14h/11h+3h
Po prihodu v bazo je sledilo tridnevno poslabšanje in zapadlo je kar nekaj snega. Takrat se je zgodil tudi nesrečni dogodek pod Annapurno. Pozneje sva izvedela, da je za mešano vreme v letošnji sezoni, tako kot lansko leto, ponovno kriv tajfun v Indijskem oceanu, ki je prinesel neugodne vremenske posledice. V bazi sva v upanju na lepše vreme vztrajala še dobra dva tedna, saj sva imela ogledane nove plezalne cilje. Enkrat sva tudi poskusila, vendar se je poizkus končal že prvi dan na dostopu, ko je popoldan in zvečer ponovno snežilo in grmelo, tako da sva zjutraj le še sestopila nazaj v bazo.
Ker dolgoročna vremenska slika ni kazala izboljšanja, sva se konec odprave odločila preživeti drugje. Sam je odšel na jug v džunglo, jaz pa sem se odpravil raziskovat področje Ganesh Himala. To je pa že nova zgodba.
Domen Kastelic