ODPRAVA| Luka in Ines kar dva meseca v aljaških stenah

ZDA
Trajanje: 06.04.2021 - 11.06.2021

Vodja: Luka Lindič

Plezalni »road trip« z Aljaske do Patagonije je nekaj o čemer sem sanjal že kot študent in debatiral s številnimi prijatelji. Življenje se je razvilo tako, da so pošli vsi izgovori ali razlogi za nerealizacijo ali vsaj poizkus. Zaradi globalne situacije sva prvo etapo na Aljaski začela letos.
Poročilo:

  • Lokacija: Aljaska, Združene države Amerike
  • Trajanje: 6. april - 11. junij 2021
  • Udeleženci: Luka Lindič (vodja), Ines Papert-Lindič

ka_pzs_odprave_aljaska_2021_6_foto_luka_lindic

Plezalni »road trip« z Aljaske do Patagonije je nekaj o čemer sem sanjal že kot študent in debatiral s številnimi prijatelji. Življenje se je razvilo tako, da so pošli vsi izgovori ali razlogi za nerealizacijo ali vsaj poizkus. Z Ines Papert-Lindič sva že lani v ta namen investirala v star avtodom, ki bo upajva da služil kot prevozno sredstvo in nastanitev večino časa potovanja. Celotno potovanje, sva se odločila razdelit na več etap z vmesnimi povratki domov iz več razlogov. Eden je, da je (vsaj za naju) nemogoče ostati dovolj motiviran za resno plezanje skozi tako dolgo obdobje, ki bi ga terjala cela pot. Prav tako je zelo težko ali celo nemogoče na vse kraje, ki bi jih rada obiskala, prispeti v primerni sezoni.

Zaradi globalne situacije sva prvo etapo na Aljaski začela letos. Po zelo kompliciranem potovanju preko Hrvaške in Mehike sva po treh tednih prispela v Anchorage in končno začela »once in a life time« potovanje.

»Aljaska ponuja manj ciljev, ki so hitro dostopni brez letala, kot sva pričakovala. Zaradi tega je bilo tudi plezanja/poizkušanja manj od pričakovanj.«

Prvi cilj je bil plezati v okolici ledenika Swift v pogorju Revelations. Ledenik Swift je v zelo ozki dolini in le zelo majhen del je primeren za pristajanje z mini letalom. Zaradi zelo vetrovnega vremena nismo mogli pristati na tem ledeniku. Bazo sva postavila v precej manj divjem terenu ledenika Hartman v upanju, da bova do ledenika Swift lahko prišla v dnevu hoda preko sedla, ki je na videz ponujal možen prehod.

Ogromne količine nepredelanega snega in nestabilnost snežne odeje so nama preprečili kakršen koli razumen poizkus prehoda preko sedla. Zato sva se odločila raziskat možnosti plezanja okoli ledenika Hartman. Precej manjše in tudi manj strme stene so nama vlile upanje za manjše vzpone v težavnih razmerah. Poizkusila sva v cca. 700 m visoki južni steni neimenovanega vrha, a sva zaradi nepredelanega snega in počasnega napredovanja obrnila. Nato sva bila deležna norega temperaturnega preobrata, ki ga je Aljaska doživela to pomlad. Po dolgi in mrzli zimi se je iz -30 °C ogrelo do okoli ničle v višinah kjer sva bila. Ker nisva našla primernega in varnega cilja sva se odločila za povratek v Talkeetno. Drag let kljub temu ni bil zaman, saj sva ob povratku imela možnost videti, kje je možen
pristanek na ledeniku Swift za potencialni naslednji poizkus.

Mobilnost sva izkoristila za dva dni smučanja in skalnega plezanja v okolici Sewarda. Temperature so bile še vedno neobičajno visoke, a napoved je obljubljala teden dni stabilnega vremena. Odločila sva se za poizkus v zahodni steni Mt. Huntingtona. Takoj po pristanku na ledeniku Tokositna nama je bilo jasno, da so razmere veliko boljše in predvsem varnejše kot v pogorju Revelations.

Naslednji dan sva potrdila ta pričakovanja in preplezala smer Colton Leech do vrha in še isti dan sestopila po zahodnem kuloarju nazaj v bazni tabor. Smer je večinoma ponudila zmerno težavno ledno plezanje s par strmejšimi odstavki ter par raztežajev kombiniranega plezanja v odličnem granitu. Med sestopom sem
opazil elegantno linijo v najstrmejšem delu stene, a si še nisem mislil, da jo bova že po kratkem počitku poizkušala preplezat.

Po dveh dneh v baznem taboru sva začela plezat raztežaj za raztežajem v zelo strmem kombiniranem terenu. Visoke temperature so zelo začinile plezanje po mestoma zelo ozkih trakovih ledu in jasno nama je bilo, da sva ujela verjetno zadnji dan v sezoni za to smer. Resno plezanje je bilo stalnica celotnega dne in oba sva se enkrat za las izognila padcu, kar ni ravno pogosto v alpskem kombiniranem terenu. Zadnji raztežaj pred prihodom na greben naju je zaposlil za več kot dve uri kopanja preko napihanega snega. Po kratki noči ob polni luni sva naslednji dan brez težav splezala na vrh in sestopila v bazo. V petih dneh dvakrat stati na vrhu te izjemno lepe gore in enkrat po novi smeri ne bi mogel biti večji kontrast izkušnji v pogorju Revelations.

Dan po sestopu sva se vrnila v Talkeetno, nakar je ponovno prišlo do poslabšanja vremena, katerega sva bila tokrat vesela, saj sva bila potrebna počitka.

»Odlična prvenstvena smer je zadovoljila najine želje. Prav tako pridobljeno znanje za potencialne nove smeri v prihodnosti.«

Večino časa sva preživela v dolini Matanuska, ki v tem času ponuja najboljše možnosti za skalno plezanje in je v relativni bližini pogorja Hayes, ki sva ga hotela obiskati. Po dolgem spreminjanju planov in preverjanju vremenske napovedi sva se odločila, da poizkusiva vsaj raziskati možnosti plezanja v severni steni Mt. Moffit. Med transportom opreme do vznožja gore, ki sva ga opravila v dveh dneh nama je bilo jasno, da je bila sezona za kombinirano plezanje končana. Misli sva preusmerila v Severozahodni greben, ki je tehnično veliko manj zahtevna a zelo dolga smer, po kateri poteka tudi najbolj smiseln sestop z vrha Moffita. Nestabilno vreme nama je onemogočilo tudi to in malce razočarana po vsem čakanju, sva se vrnila v civilizacijo.

Po parih dneh skalnega plezanja in spremljanja vremena, sva se odločila dva tedna prej končati tokratno Etapo. Bogatejša sva za veliko uporabnega logističnega znanja. Plezanje v manj poznanih in skoraj popolnoma neobiskanih gorstvih Aljaske je v primerjavi s plezanjem v parku Denali neprimerljiva izkušnja. Predvsem zelo malo informacij in bolj nestabilno vreme pogosto poskrbita za pravo avanturo polno presenečenj. Mnogo prvovrstnih ciljev, ki še čakajo pa terjajo kakšno izvidnico preden se lahko lotiš resnega plezanja.

ka_pzs_odprave_aljaska_2021_1_foto_luka_lindic

Kronološko poročilo:

  • 6. april: prihod v Anchorage.
  • 7. april: nakupovanjev Anchoragu in vožnja v Talkeetno.
  • 8. april: pakiranje v Talkeetni.
  • 9. april: let v pogorje Revelations in pristanek na ledeniku Hartman.
  • 10. - 18. 4.: ogled sten in razmer ter poizkus plezanja.
  • 19. april: povratek v Talkeetno.
  • 20. in 21. april: smučanje in plezanje v okolici Sewarda.
  • 22. april: vožnja v Talkeetno in let na Tokositna ledenik.
  • 23. april: plezanje smeri Colton Leech v zahodni steni Mt. Huntington do vrha in sestop po zahodnem kuloarju v bazni tabor.
  • 24. in 25. april: počitek in opazovanje stene.
  • 26. in 27. april: plezanje prvenstvene smeri v zahodni steni Mt. Huntingtona in sestop v bazni tabor.
  • 28. april: povratek v Talkeetno.
  • 29. april: sušenje in sortiranje opreme v Talkeetni.
  • 30. 4. - 11. maj: smučanje in plezanje v okolici doline Matanuska.
  • 12. - 16. maj: smučanje in plezanje v okolici Valdeza.
  • 17. - 23. maj: vožnja v Delta Junction in čakanje na ugodno vreme za let.
  • 24. maj: let na ledenik Trident v pogorju Hayes.
  • 25. maj - 2. junij: raziskovanje možnosti plezanja v severni steni Mt. Moffit in transport opreme do vznožja.
  • 3. junij: povratek v Delta Junction.
  • 4. - 10. junij: plezanje v dolini Matanuska.
  • 11. junij: povratek domov.

ka_pzs_odprave_aljaska_2021_8_foto_ines_papert_lindic

 

Poročilo pripravil Luka Lindič, fotografirala člana odprave.