Prehodavci – nenavadna lokacija alpinističnega tabora perspektivcev

Slovenija

Poročilo:
Večina nas je iz Zadnjice štartala popoldne in v slabih 4 urah smo prigazili do zimske sobe, ki se je spretno skrivala v megli, a ker pametnejši odneha, smo jo po nekaj ovinkih le uspeli najti. Nekje do devete ure zvečer smo se vsi zbrali v sobi, se razdelili po navezah in izbrali cilje za naslednji dan. Razmere niso obetale, saj je v začetku tedna snežilo, sneg pa nas je spremljal tudi v zadnjem delu proti zimski sobi. Kljub temu je bila motivacija na višku, borbenost znatna, cilji in načrti pa smeli.

Sobotno jutro nas je pozdravilo z oblaki in meglo, a smo kljub temu krenili proti stenam. Nekaj navez je odšlo proti sedmerim triglavskim jezerom, ena naveza proti Zadnji Lopi, zastopani smo bili pa tudi v stenah nad Prehodavci in zimsko sobo. Dan je prinesel celo nekaj sonca in jasnine, tako da so se upi o uspešnih vzponih nekoliko zvišali, kajti izredno slabe razmere so jih kmalu po začetku plezanja vztrajno načenjale. Popoldne so se prve naveze sklonjenih glav začele vračati »domov« in do teme smo bili vsi zopet varno stlačeni v zimski sobi, ki smo si jo za to noč delili s skupino francoskih turnih smučarjev na triglavski magistrali.

Nedelja ni prinesla bistvenega izboljšanja razmer in vremena, nas je pa pozdravil močan veter, ki je nekaterim navezam povzročal malce nevšečnosti. Gosta megla je marsikatero navezo prisilila v obračanje še preden so našle svoj cilj ali pa v prilagajanje ciljem novim razmeram. Tako se nas je kar nekaj spopadlo z gaženjem po grapi na Veliko Zelnarico. Tudi nedelja žal ni bila uspešna za vse naveze, a sam štejem za uspeh to, da smo se vsi varno vrnili do zimske sobe in varno sestopili nazaj v dolino. No, sestop je bil poglavje zase kajti v gosti megli ni bilo lahko najti poti v dolino a s pomočjo moderne tehnologijo, smo premagali tudi to oviro.

Tabor je bil z vidika učenja in pridobivanja izkušenj zadetek v polno. Tudi lokacija se je izkazala za več kot primerno, saj nihče izmed udeležencev še ni plezal v teh koncih. Nejc je sicer predlagal, da bi spali v zimski sobi pri triglavskih jezerih, a smo se kasneje odločili za Prehodavce, predvsem zaradi večje zimske sobe. Menim, da je tabor kljub slabim razmeram odlično uspel in da so udeleženci odnesli precej izkušenj, predvsem pa nova poznanstva, ki bi lahko v bodoče rodila tudi kake aktivnejše naveze in posledično kakovostne vzpone.

Nejc Marčič in Peter Bajec

Opravljeni vzponi

• sobota, 9.  marec
  • Kračun-Kraljič: Zadnja Lopa, Zahodni raz, II-III, M4, 300 m, verjetno 1. zimska ponovitev in grebensko prečenje Zadnja Lopa - Veliko Špičje.
  • Palovšnik-Štrancar: Velika Tičarica, Direktna na Ceklinovo, poskus. Po padcu Štrancarja v 2. raztežaju obrnila.
  • Karner-Frelih: Mala Tičarica, Smer za zlomljen carrytool, IV+, M4, 70°, 150 m
  • Mihevc-Istenič: Mala Tičarica, Ceklinova smer, poskus
  • Fortuna-Skvarča: Mala Tičarica, poskus prvenstvene smeri. Zaradi težav in krušljivosti obrneta.
  • Bajec-Kokelj: Vršaki, poskus prvenstvene smeri. Po dobrih 4 raztežajih obrneta zaradi slabih razmer.
  • Tratar-Turnšek: Poprovec, varianta smeri OF, III/3, M4+, 500 m.
  • Borič-Marčič: Velika Tičarica, Varianta smeri Arh-Budkovič, IV+, M4, 270 m
• nedelja, 10. marec
  • Bajec-Kokelj-Kračun-Kraljič-Palovšnik-Frelih-Borič: Grapa v Veliki Zelnarici, 60°/40°-50°, 300 m
  • Karner-Štrancar: kreneta po Marčičevih stopinjah, v slabi vidljivosti obrneta nazaj proti bivaku
  • Mihevc-Istenič-Fortuna: Zadnja Lopa, Zahodni raz, II-III, M4, 300 m, poskus
  • Marčič-Tratar: Mala Zelnarica, Ledvični Kamen, M3+/4, WI3, 250 m, prvenstvena
  • Turnšek-Skvarča: Mala Zelnarica, Ledvični Kamen, M3+/4, WI3, 250 m, 1. ponovitev

Vtisi udeležencev

• Aleksander Kraljič: Tabor je bil čisti žur, takšen, kakršnega v idealnih razmerah pod stotimi sonci redkokdaj doživiš. Ob ogromno pokurjenih kalorijah sem pridobil veliko novih poznanstev, modernih alpinističnih veščin (npr. kako premagati meglo s pametnim telefonom) in lepih spominov.
• Jan Palovšnik: Vedel sem da bodo slabe razmere, ampak sem vseeno upal da bodo malo boljše. Nad podrtijo v Veliki Tičarici nisem bil navdušen. Tudi z načinom razmišljanja še nisem najbolj domač, ker sem navajen na svet gledati s smučarskimi očmi, (kje bi se dalo potegniti lepo linijo). Tabor na splošno pa mi je bil super.
• Luka Kračun: Iz mojih izkušenj je že kar klasični marčevski tabor. Ponovno presenetljivo veliko snega. Ob tako toplih dnevnih v dolini, človek kar malo pozabi kakšna zima vztraja v hribih. Super družba, dobre avanture v čudovitem okolju.
• Nace Kokelj: Moj prvi tabor kjer sem dobil nove izkušnje in poznanstva. Zanimiva lokacija tabora, saj sam nikdar ne bi šel plezat v stene kjer smo bili. Spoznal sem, da se lahko pleza tudi, če razmere niso idealne.
• Blaž Karner: Če bi tabor ocenjeval na podlagi preplezanih metrov in ocen smeri, bi si lahko mislil, da preveč uspešni nismo bili, a smo se vsi vrnili v dolino bogatejši za kakšno izkušnjo.
• Anže Mihevc: Super zimski vikend v manj znanih koncih, kjer vsak vzpon vsebuje veliko pustolovščine (še posebej ko je megla), saj je informacij o plezalnih smereh bolj malo. Uspešnost vikenda zato lahko merim na več načinov. Sam ga žal po preplezanih smereh ne morem, lahko pa ga glede na pridobljene nove izkušnje.
• Jakob Skvarča: Tabor se je odvil na izjemni lokaciji. Zaradi relativno dolgega dostopa in krušljive skale, bi me tja redkokdaj zanesel le občutek ali želja po plezanju. A samota je bila zagotovljena in prav tako pestra izbira plezalnih ciljev. Kompleksnost tur je k nepredelanemu snegu povečalo še iskanje prehodov v megli. Tabor je bil dobra izkušnja in dokaz, da se da plezati tudi takrat, če malo manj "drži". Hvala vsem za super vikend!

• Jurij Tratar: Pozimi se res ne gre igrati z razmerami, kar smo videli že na meglenem dostopu do bivaka. V danih razmerah je ob pravilni izbiri cilja uspešna plezarija še vedno možna, vendar pa se težko izogneš nekaterim napetim trenutkom, ki ti jih ponudi nepredvidljiva snežna podlaga. Tabor me je spomnil, da smo ljudje majhni in gore velike... Lokacija tabora mi je dala možnost, da sem spoznal stene, na katere sicer verjetno ne bi niti pomislil.
• Krištof Fortuna: Lokacija tabora je bila nenavadna - sam se pozimi najbrž ne bi spravil plezati na Prehodavce. V kombinaciji s spanjem v zimski sobi je bil tabor edinstven. Kljub temu da sem dvakrat obračal, sem se zagotovo uril v vztrajnosti, ki pa je v alpinizmu zelo pomembna.
• Matic Štrancar: Tabor je bil drugačen od mojih pričakovanj, sploh ker mi ni uspelo uresničiti nobene ambicije. Sem se pa kljub vsemu imel lepo, kot vedno sem se naučil veliko novega in uporabnega, za kar sem prepričan, da mi bo koristilo vnaprej. Vzdušje z ostalimi fanti ter Nejcem in Polijem na bivaku je bilo super in zimskim razmeram primerno. V glavnem, bilo je zakon!
• Krištof Frelih: Vikend je zaznamovalo gaženje in plezanje v ne najboljših razmerah, kljub temu pa smo iz tabora iztisnili kar se je le dalo. Super družba je naredila stiskanje v bivaku prijetno, sam tabor pa je dokaz, da dobra motivacija velja več kot pa dobre razmere! Hvala obema vodjema za tabor, kamor se sam v teh razmerah zagotovo ne bi spravil!
• Nejc Turnšek: Odlična izbira lokacije. Verjetno v lastni režiji ne bi zašel v te stene. Krasen vikend, ki pa je bil tudi dober trening volje.
• Nejc Marčič: Večkrat sem se v zadnjih letih spomladi sprehajal po dolini sedmerih jezer in opazil več belih linij v stenah obeh Zelnaric in Tičaric. Stene ponujajo strmo in atraktivno plezanje v ne ravno kompaktni skali. Vesel sem, da je bil odziv na tabor velik in da smo se spopadli s stenami, ki po pravilu pozimi samevajo.
• Peter Bajec: Ko je Nejc predstavil idejo za lokacijo tabora sem bil v trenutku »za«. Sam sem že večkrat plezal v stenah nad Prehodavci, tako da sem se veselil povratka na omenjeno lokacijo. Tabor je bil zelo dobro obiskan in veseli me, da je bila motivacija kljub slabim razmeram in vremenu na višku skozi celoten vikend.