Letošnji ženski alpinistični tabor tudi s francoskim pridihom

Slovenija

Poročilo:

• Akcija: Ženski alpinistični tabor z gostovanjem Francozinj
• Kraj in trajanje: Vršič, 4. - 7. 8. 2022
• Udeleženke: Mojca Krajnc, Katarina Legat, Tina Kastelic, Anja Petek, Ana Baumgartner, Claire Bruna-Rosso, Kayla Dawn Viegas, Marta Cancela Martin, Anne Michel

V začetku avgusta se je nad Vršičom pokazala možnost za visoko količino padavin. Namreč - v Tonkini koči se nas je zbralo 9 deklet, od tega so 4 prišle iz oddaljenega Marseilla. Namen je bilo gostovanje francoskih alpinistik in jim v kratkem času predstaviti čar naših gora ter plezanja v njih. Iz monolitnih sten, katerih so vajene, smo jih prvi dan peljale v NŠG. Po nekaj začetne negotovosti so se, kar hitro privadile na konstantno preverjanje stopov in oprimkov. Nekoliko več privajanja je zahtevala uporaba kladiva in klinov, saj imajo raje premična varovala. Plezanje je minilo v živahnem pogovoru, učenju francoskih izrazov in pa naštevanju krajev

Otvoritev in pol v slovenske hribe je doživela Marta, katero je Anja peljala v Svečo. Nevihta ju je nato prisilila v umik čez Aschenbrennerja. Močni punci!
Tihe očitno nismo bile preveč, saj smo bile že v soboto primorane plezati krajše smeri. Nekatere so se preizkušale v mokrih kaminih, druge v krušljivih previsih, tretje pa uživale v monolitnih plateh. Dan je lepo zaokrožilo Anjino predavanje o njenem plezalskem potepanju v Peruju, zaradi katerega so nas vse zasrbeli prsti. Potrebno je le iti!

Zadnje jutro so nas prebudile nevihte, ki so žal odplaknile plezarijo, vendar vsaj malo navlažile naravo. Mudilo se nam ni nikamor, tako da smo Francozinjam v miru dale še zadnje napotke in ideje za njihov preostanek izleta v Sloveniji. One pa so nas še malo zdražile z opisi o fantastični plezariji v nihovem koncu, za katero vse upamo, da jo kmalu doživimo!

Tabor se je res izkazal za zelo zanimivega. Spoznale smo kar nekaj stvari - od tega, da imajo francozinje rade težje nahrbtnike do tega, da je edini v angleščino preveden slovenski alpinistični vodniček, Slovenske stene. Kar škoda, glede na kvantiteto, ki jo naši hribi premorejo.

Rada bi se zahvalila vsem puncam za udeležbo in KA PZS za tako dobrodušno podporo. Zahvala pa gre tudi Tonki, ki je tako lepo skrbela za nas in razvajala naše brbončice.



Kronološki potek:

• 4. avgust: Prihod v popoldanskih urah v Tonkino kočo na Vršiču. Spoznavanje, predstavitev naših gora in značilnosti plezanja v njih. Razdelitev po navezah ter izbira plezalnih ciljev.
• 5. avgust: Naveza Petek - Martin navsezgodaj odrineta pod Travnik. Cilj je bila Sveča, iz katere sta zaradi nevihte pobegnile po polici v Aschenbrennerja ter se vrnile v poznih urah. Kastelic - Krajnc plezata v Trapezu Velikega Draškega vrha in sicer Spominsko smer Tomaža Ažmana. Naveze Baumgartner - Bruna in Legat - Viegas - Michel se odločijo za Smer po zajedi v NŠG. Plezalni dan je bil uspešen za vse naveze. Zvečer v koči se ponovno razdelimo po navezah za naslednji dan.
• 6. avgust: Zaradi slabe vremenske napovedi so vse naveze izbrale krajše smeri. V severno steno NŠG gresta 2 navezi: Petek - Krajnc plezata Več poletja , Baumgartner - Viegas plezata Trmaste kamine. V južni steni NŠG dve smeri spleza naveza Kastelic - Michel. Legat - Bruna splezata Krajcarico v Zadnjiškem ozebniku. Večer je bolj družaben. Osrednji dogodek je predavanje Anje Petek o njenih odpravah in uspehih. Vsekakor velika motivacije za druge mlade punce.
• 7. avgust: Petek - Krajnc navsezgodaj odideta proti Debeli peči, ko ju z dostopa prežene dež. Slabo vreme je žal preprečilo plezanje zadnji dan. Zaključek je tako minil v toplem vzdušju koče.

Vtisi udeleženk:

• Tina: To je bil moj prvi ženski alpinistični tabor, za katerega pa me je navdušila Mojca. Zdela se mi je odlična priložnost za plezanje in druženje. Vreme nam je bilo bolj kot ne naklonjeno samo v petek, tako da ni bilo veliko časa za spoznavanje. Z Mojco sva ga dobro izkoristili in se podali v VDV v Spominsko smer dr. Ažmana. Naslednji dan so se nevihte obetal že ob 12.00, zato sva se z Anne odločili za nekoliko krajšo in navrtano opcijo. V soboto nam je ostalo veliko časa za spoznavanje in klepet. Kaj naj rečem, ni čudno, da smo se v nedeljo zbudile v deževno jutro. Prav posebna zahvala in pohvala pa gre vsekakor Tonki, ki se je re s potrudila in nas razvajala s svojimi dobrotami. Se veselim izmenjave.
  
  
• Anja: Tega tabora sem se zelo veselila, čeprav nisem imela predstave kaj pričakovati od soplezalk iz Francije- kakšne bodo njihove želje in kako se bodo znašle v naših hribih s posebno skalno strukturo. Francozinje so pokazale visoko mero motivacije za plezanje v naših hribih, kljub temu, da so se naše diskusije pred plezalnimi dnevi veliko vrtele okoli ne najbolj kvalitetne skale in zahtevnejši orientaciji v daljših stenah. Občutek imam, da smo se v mešanih navezah lahko veliko naučile druga od druge. Na koncu mi zelo ostaja spoznanje, da imamo v Sloveniji zares odlične učne alpske poligone in da se to odraža tudi v večji samostojnosti, ko se lotevamo plezanja v hribih pri nas in v Alpah na sploh ter tudi po svetu, saj nas kompleksni dostopi, karakteristike smeri, ki so daleč od dobro opremljenih (vsaj glede na merila s strani Francozinj) in sestopi dobro opremijo za v svet. Rada bi se zahvalila dobri organizaciji s strani vodje Katarine, ki je znala dobro informirati tudi francoske soplezalke, kar zagotovo ni bila najlažja naloga. Tonkina koča in teta Tonka ga pa zmagata! Hvala KA za super tabore!
  
  
• Mojca: Ženski alpinistični tabor, ki je potekal v prikupni Tonkini koči na Vršiču, je bil tokrat malo bolj mednarodno obarvan. Pridružile so se nam nadvse simpatične alpinistke s Francije z željo spoznati slovenske hribe. Splezale smo kar nekaj lepih smeri, uživale v gurmanskih obrokih, delile izkušnje med seboj in seveda uživale v druženju. Vikend je minil veliko prehitro :).
  
  
• Ana: To je bila moja prva udeležba na ženskem taboru in z gotovostjo lahko rečem, da ne zadnja. Zelo zanimiva izkušnja se mi je zdela plezati s Francozinjami , v čast mi jim je bilo predstaviti čar plezanja po slovenskem kršu. Zelo mi je bilo všeč koliko pozitivne vzpodbude, motivacije in hajpa sem začutila od vseh deklet, res je lepo priti v tako vzpodbudno okolje. Hvala Katarina za organizacijo tabora in slava Tonki za vse kulinarične podvige!
  
  
• Katarina: V veliko veselje mi je bilo organizirati tovrstni tabor in upam, da se povežemo še z drugimi državami. Priliko smo imele spoznati na kakšen način poteka organizacija alpinistike v Franciji. V Sloveniji smo lahko zares ponosni na izobraževalne možnosti, ki so nam omogočene. Francozinje so nas obiskale v okviru njihovega zaključnega izleta tako, da smo jim poskušale, kar najboljše predstaviti naše gore. Kar mislim, da nam je v tako kratkem času, kar v redu uspelo. V splošnem pa je bilo vzdušje zares sproščeno in motivirano, imele smo se super. Prav tako pa vsa zahvala Tonki za njeno gostoljubje in kulinarično razvajanje. In pa seveda KA, da nam je tabor omogočil.
  
  
• GFAS (Female group of the French Alpine Club): The relationship between the GFAS and Katarina began few weeks ago when we contacted the PZS about the possibility to share outings during our trip in Slovenia. She answered very enthusiastically and this is why on August the 4th we met her and 4 other women in Tonka's hut, close to the Vršič pass. We spent 3 days together, sharing climbing experiences, outings, nice chats and, last but not least, incredible meals! Thanks to this gathering, we learnt a lot on how to approach the Slovenian mountains, how to deal with delicate rock. We were very interested in seeing the difference in the climbing culture and philosophy between France and Slovenia. We received an incredible amount of advice, recommendqtions that were very useful for out trip after the gathering. We were also impresed and delighted to hear Anja's experience in Peru. It was a very beautiful and inspiring speech. Finally, we would just say that we were impressed and touched by how generous and welcoming the 5 girsl from PZS were with us and we can't wait to host them in France!