Tabor Robanov kot – kratke stene, dolge ture, okusne jedi

• Datum in lokacija: 23 - 25. junij2023, Robanov kot
• Vodja akcije: Bor Levičnik
• Udeleženci: Peter Borič, Doroteja Brgant, Tilen Cmok, Miha Gašperin, Mojca Krajnc, Alina Ledinek, Anja Petek, Urh Primožič, Mihael Vajda, Žiga Vogrič

V Križevniku najdemo do 350 m dolge smeri, ki so konstantno strme z noro dobro plezarijo in prav tako skalo (za mednarodne standarde). Avtor skoraj vseh smeri je Franc Knez (ljubkovalno »piki Franček«) kar pomeni, da moramo vsaki smeri prišteti plus ali dva, pričakovati malo ali nič fiksnega varovanja ter se varovati skoraj izključno s premičnimi varovali.
Do stene vodi orientacijsko dokaj zahtevno brezpotje po zelo strmem sceničnem gozdu, kar ti daje občutek, da si na snemanju novega dela The Lord of the Rings. Aja, pa sestop po navadi poteka po grapah, kjer je potrebno prebuditi gamsa v sebi. Torej, če seštejemo zgornje faktorje, lahko tura v teh kratkih stenah hitro traja 12 ur in več.

Nastanjeni smo bili na idiličnem travniku s pogledom na steno in jedli na kmetiji Govc - Vršnik, kjer so nam več kot uspešno nahranili lačne trebuhe po celodnevnih avanturah.
Prvi dan sta dve navezi poskušali v Predostenju, ampak ju je popoldansko grmenje in kasnejše plohe prepodilo v dolino, kjer smo počakali še ostale. Ob prvi gurmanski večerji ter še malo sramežljivih obrazov se zmenimo za naslednji dan.

Dve navezi sta šli v glavno steno, ostali pa v Predostenje. Kot šolska ekskurzija smo opravili del dostopa skupaj, nato pa si zaželeli srečo in šli vsak v svojo smer. Proti večeru je polovica navez počasi prikapljalo nazaj v našo bazo, ostalih pa še kar ni bilo. Že malo v skrbeh dobim sms, da sta obe navezi uspešno preplezali glavno steno, ampak da ne najdejo sestopa. Abzajlanje v temi v neznano ni najboljša ideja, tako so se odločili, da sestopijo na Planino Ravne, kamor sva jih šla iskat s Tilnom. Okoli 22. ure se skupaj vrnemo nazaj na kmetijo, kjer je večer minil ob navdušenem pripovedovanju zgodbic, ki so se zgodile ta dan. Za nagrado nam je Matevžev prijatelj postregel z domačimi picami in burgerji, ki jih je spekel pred nami. Kako uro za tem sta prišle še Anja in Mojca in tako je bila cela ekipa spet na kupu. Brez planov za naslednji dan gremo počasi utrujeni spat.

Naslednji dan se ob zajtrku počasi začnemo menit, kaj bomo počeli zadnji dan. Pričakoval sem, da bodo po takih dolgih turah na sporedu bolj rest day aktivnosti. Ampak ne! Po oblikovanju prve naveze nastane domino efekt in na koncu so tudi najbolj utrujeni šli splezat še eno smer v Predostenje/Krofičko kar me je res razveselilo. Tokrat smo vsi prišli dol ob bolj normalnih urah. Malo še posedimo ob hladnem potoku Bela in počakamo, da se ponovno nabere celotna ekipa. Za zaključek pojemo še večerjo in damo skupaj piko na i. Pogledam po jedilnici in vidim same zagorele obraze in iskrive oči, slišim pa obilico smeha ter kovanje planov za naslednje leto.

Kot vodja si ne bi mogel želeti boljšega razpleta tabora. Ekipa je bila cel vikend zelo motivirana, sproščena in mislim, da smo se vsi res zabavali. Marsikdo je bogatejši za novo izkušnjo v divjem okolju, kjer je lahko tura na koncu veliko bolj resna in kompleksna kot v kakšnem Triglavu. Zahvalil bi se rad vsem za deljeno energijo, kar mi res pomeni veliko. Zahvala gre pa še Matevžu Vršniku (in kmetiji Govc - Vršnik), ki mi je pomagal z organizacijo.

Jah, očitno bo treba narediti kar tradicionalni tabor v Robanovem kotu... Do naslednjič! :D



Opravljeni vzponi:

• 23. junij
  • Rajčeva smer, 8a, 250, Predostenje, Urh Primožič, Bor Levičnik (poskus)
  • Dah jeseni, VI, 200, Predostenje, Žiga Vogrič, Mojca Krajnc (poskus)
• 24. junij
  • Rajčeva smer, 8a, 250, Predostenje, Urh Primožič, Bor Levičnik (poskus)
  • Ruška smer, VI, 300, Glavna stena, Peter Borič, Mihael Vajda, Doroteja Brgant
  • Svoboda, VII-, 250, Predostenje, Mojca Krajnc, Anja Petek
  • Črna Škraplja, VI+/VI, 200, Predostenje, Žiga Vogrič, Tilen Cmok
  • Resnikova smer, VI/V, 350, Glavna stena, Miha Gašperin, Alina Ledinek
• 25. junij
  • Svoboda, VII-, 250, Predostenje, Miha Gašperin, Bor Levičnik
  • Sansara, V+, 300, Glavna stena, Tilen Cmok, Alina Ledinek, Doroteja Brgant
  • Neki lepga, VII/V, 300, Krofička, Peter Borič, Anja Petek
  • Sledi metulja, Spominska smer Maje Lobnik, VII/V, 200, Krofička, Žiga Vogrič, Mojca Krajnc
  • Hola Peru + Zatišje pred nevihto, VII, A0, 300, Krofička, Urh Primožič, Mihael Vajda

Vtisi udeležencev:

• Peter Borič: V Robanovem kotu sem plezal prvič in sicer v Križevniku, kjer sem se takoj spoznal s precej neklasično klasiko, Ruško smerjo. Zame osebno kar intenzivna plezarija in celodnevna avantura. Naslednji dan pa sem v Krofički splezal Nekaj lepga in kot že ime pove doživiš kratko in zelo lepo plezarijo. Najbolj od vsega pa sem bil vesel čudovite družbe, saj smo skupaj preživeli res en super vikend.
  
  
• Anja Petek: Robanov kot je precej zapostavljena dolina, tako s strani pohodnikov kot alpinistov. Ravno zato je imel ta tabor poseben pridih in pustil na nas tudi poseben vtis. Sama stena Križevnika pa nikogar ni izpustila domov brez "domače naloge" in če je bila preplezana smer še delo mojstra Frančka, se je spoštovanje do skromnega alpinista samo še poglobilo. Imeli smo se super, jedli smo domače specialitete in uživali v pripovedovanju zimskih anekdot, čeprav k temu ni doprinesla poletna vročina. Vodji vse pohvale za izvirne ideje!
  
  
• Mojca Krajnc: Tabor po katerem prideš domov z izjemnimi vtisi in zgodbami. In vse to zaradi res odlične družbe, norih in strmih smeri v neobljudenih stenah Robanovega kota, modrih prstov (ker smo dva tedna stiskali pesti za lepo vreme) in pa nekaterih nepozabnih plezalskih anekdot :). Hvala vsem za super vzdušje, Boru za organizacijo in KA za podporo!
  
  
• Miha Gašperin: Ker moja gorenjska noga še ni zatavala med divja pobočja Robanovega kota in moje roke še niso božale navpične skale Križevnika, je bila udeležba na taboru v Frančkovemu »mini mundusu« res odlična priložnost za spoznavanje novih ostenj, zgodb ter soborcev. Tu smeri ne slovijo po prekomerni opremljenosti ali po radodarnih ocenah, kar je turam dajalo še večji pridih kompleksnosti. Tabor je bil fantastičen. Soudeležencem gredo zasluge za prijetne večere polne smeha in zanimivih debat, gostiteljem za fenomenalno kulinarično doživetje, Boru za uspešno vodstvo in PZS-ju za organizacijo. Še posebej pa sem hvaležen za novostkane vezi in odlične soplezalce.

• Žiga Vogrič: Dolgo časa sem si želel plezati v predostenju Križevnika, zato sem se zelo veselil tega tabora. Vzdušje na taboru je bilo odlično, lokacija idilična, hrana pri kmetiji Govc - Vršnik pa vrhunska. Iz tabora sem odšel z veliko motivacije, da se vrnem v te stene in splezam še nekaj smeri.
  
  
• Doroteja Brgant: Na tabor sem se prijavila, brez da bi pogledala, kaj se bo sploh plezalo. No, ko je Bor poslal vodniček, mi je postalo jasno, da je Križevnik zapisan z dvojno veliko začetnico - ne le, da je največ smeri Frančkovih, temveč tudi sam veličasten ambient, dostop, sestop in pa pokončna stena. Še enkrat hvala Boru in Tilnu za sobotni prevoz in piškote, Mihu in Petru za spodbujanje v sobotni smeri in dajanju 'bete s pomočjo uporabe palčka' ter pa vsem ostalim za vikend poln anekdot, smeha in pa motivacije, da če tudi te je prva splezana šestica v hribih orng zmatrala, to še ne pomeni, da moraš prodat plezalno opremo.
  
  
• Tilen Cmok: Tabora v organizaciji KA sem se udeležil prvič in najverjetneje ne zadnjič. Dobra družba in lepe smeri z dobro kvaliteto skale so odlične za konkreten vstop v poletno plezalno sezono. Skupaj smo ugotovili, da zgolj Križevniških 200 m stene in Frančkova ocena kljub temu zelo začinita celotno turo. Za gostoljubje na kmetiji Govc-Vršnik je bilo pa tudi vrhunsko poskrbljeno.
  
  
• Alina Ledinek: Tabor je potekal na idilični lokaciji Robanovega kota, kateri sicer ponuja veliko plezalnih opcij, je pa med plezalci nekoliko manj poznan. Prvi pečat nate naredi že stena, ki se vije strmo proti nebu, to je predostenje Križevnika. Kot je že Mihelič opisal; "Že pogled na to izzivalno steno prepriča vsakega plezalca, da bo šlo zares." Temu je tako tudi bilo. Oba dva dneva sem posvetila raziskovanju tega monolitnega zidu. Tabor mi je prinesel veliko novih izkušenj saj so tovrstne ture kompleksne. Čeprav glavna stena ne presega več kot 350m, so težave strnjene in konstantne. Hvala soplezalcem ter Boru za odličen tabor na zares luštni lokaciji in pa seveda vsem ostalim za družbo.
  
  
• Urh Primožič: Tabor je bil odlicna priloznost za odkrivanje meni neznanih sten. Kljub krajšim stenam so se smeri v Križevniku in Kofički izkazale za celodnevni zalogaj. Tabor je bil odlično organiziran, večeri po plezanju pa prevžeti z dobro družbo in kulinaričnimi dobrotami.
  
  
• Mihael Vajda: Čudovit ambient v dolini Robanovega kota. Glede na neurje v petek sem se ustrašil, da bodo stene mokre , vendar je bil strah odveč. Precej divje stene nad Robanovim kotom (predvsem stena Križevnika) te kljub manjši višini zaposlijo za cel dan. Slaba stran so morda nekoliko daljši dostopi in sestopi. Družba je bila odlična, prav tako pa gostoljubje na domačiji Govc - Vršnik. Zahvala PZS in mentorju za organizacijo tabora.

Poročilo pripravil Bor Levičnik