torek, 10. marec 2026

Alpinistične novice 10.03.2026

Tomaž Jakofčič

Odlična vzpona v Zahodnih Alpah

Spet sem zamudil. Smučanje v Makedoniji ni prava stvar za pisanje. A ob vseh neuslišanih prošnjah za pomočnika, se ob zamudi nisem pretirano sekiral.

V alpinističnem smislu vlada v Sloveniji precejšnje mrtvilo. Za plezanje zaledenelih slapov je pretoplo, zahodne Alpe so daleč, gorski vodniki pa opravljajo v glavnem delo, ki se ne kvalificira v Alpinistične novice. Prihajamo v obdobje konec zime, ki običajno daje najboljše pogoje za udejanjanje zimskega treninga brcanja ledu ali praskanja skale. Dnevi so že prijetno dolgi in tempreature v dolini dovolj visoke za pitje piva na šamoniških ulicah. Le spravit se je treba od doma!

Sem že mislil, da bodo tokratne novice skope a je v zadnjem hipu prišlo še nekaj dopisov iz različnih sfer alpinizma.

Triolet
Gašper Pintar je vzel dopust in odšel v Chamonix kjer ga je čakal Tom Livingston s svojim projektom v glavi. V naslednjih treh dneh sta v steni Aig.du Triolet preplezala smer Barbares 3 (M10, 500 m). Zaradi strmine in izostanka polic, sta s seboj vlekla visečo posteljo (portaledge). Najtežji raztežaj je Livingston najprej opremil in ga nato preplezal prosto. Pinti si je v tem raztežaju pomagal z vrvjo. Ostale težave so segale do M8+ a je bil ta raztežaj psihično zelo zahteven, ob pičlem varovanju.

Smer sta prva preplezača Leo Billon in Oddo Enzo med 18 in 20.2.2025. Težave so v najtežjem raztežaju so dosegle M10, še po eden pa sta M8+ oz M8.

Morda celih 20 let se težavnostna meja v velikih alpskih stenah ni bistveno pomaknila navzgor. Smeri kot so No Siesta v Jorasses, Rhem Vimal v Droites in Direktni Severni ozebnik Druja so določale ozek vrh najtežjih smeri. Tudi v Eigerju se je dogajalao a tamkajšnja kamnina (apnenec), ni omogočala tako težkega (ali pač elegantnega) kombiniranega plezanja Tu in tam je prišla še kaka težja kot je Roling Stones v Jorasses a težavnost ni šla bistveno višje. Do nastanka smeri v najstrmejšem delu severne stene Aig du Triolet. Prvo smer tam preko, Les Barbares, sta preplezala leta 2003, v petih dneh, francoska asa Benoist in Pessi. Težja mesta sta preplezala s pomočjo tehnike (do A2+). Zatem so nastale v njeni bližini še smer Les Barbares 2 in 3 (precej neizvirno poimenovanje za tako impozantne smeri). Slednjo sta Billon in Enzo preplezala prosto že ob prvenstvenem vzponu in le ta se trenutno ponaša z najvišjo ocene v velikih alpskih stenah.

Matterhorn
Drugi velevzpon se je odvil v Švici. Gorski vodnik Urban Ažman ter njegov gost Jan sta preplezala Schmidovo smer v severni steni Matterhorna, eno od t.i. zadnjih problemov Alp. Mladi alpinisti sicer ne trzajo več na te nazive a smeri so še vedno zelo zahtevne. Navijejo niti ne v roke ampak bolj v glavo. Stena trenutno ni obdarjena z obilico ledu, torej z razmerami ob katerih se bi vsakodnevno vrstili vzponi v njej. Urbi in Jan sta bila dogovorjena za ta teden in treba ga je bilo izkoristiti. Vremenska napoved je obetala, Urbi pa je tudi zadnji zadnji človek na svetu, ki se bo ustrašil suhih razmer. Vse dni njune avanture sta uživala samoto, kljub idealnem zimskem vremenu. Po dnevu aklimatizacije nad kočo Hornli sta v sredo 4.3. zgodaj zjutraj vstopila v Schmidovo smer. Do večera sta priplezala do police, pet raztežajev pod stikom z Zmuttovim grebenem. Tam sta našla dovolj prostora za špartnski bivak. Naslednji dan sta do poldneva priplezala do vrha 4478 m visokega Matterhorna in v treh urah sestopila do bivaka Solvay. Plina sta imela dovolj za solidno razvajanje s tekočino, zato sta se odločila, da ostaneta v skromnem zavetišču in naslednji dan sestopita v dolino.

Matt

Z lahkoto vodim Urbijevo evidenco v Treh velikih (sem bil pri pri prvem zraven) in lahko povem, da je s tem zaključil s t.i. Zimsko trilogijo severnih sten Jorasses, Eiger, Matterhorn. S tem si ni prislužil olimpijske medalje (kot sta si jo po prvem vzponu 1932 brata Schmid), sigurno pa globoka doživetja in alpinistična (in vodniška) zadoščenja kot jih lahko ponudijo le te tri famozne stene s svojimi čudovitimi, dolgimi smermi, zmešanimi z enormno zgodovinsko vrednostjo.

Alpinistično smučanje
Februar in marec sta bila precej bolj živahna na področju strmega smučanja. Dolga obdobja lepega vremena sta preobrazila sneg v lepo predvidljivo gmoto in s tem omogočala dokaj varno smučanje večjih naklonin. V različnih kombinacijah so Ahac Kikelj, Tin Svetina, Vid Praprotnik Čurič, Klemen Šafar opravili niz lepih smučarskih spustov v Begunjščici, Razorju, Kočni in na Kukovi Špici. V Begunjščici so presmučali Večerno smer, Lenuhovo grapo, varianto Direktne grape, Rožičevo grapo do nad skoka ter Lenuhove vesine. Slednjo (VI) sta 28. februarja odpeljala Svetina in Kikelj. Zgornji del je bil idealen, spodnji pa pomrznjen, zato je Svetina izstopil v Lenuhovo grapo, Kikelj pa je smer odpeljal v celoti. Kasneje sta presmučala še Rožičevo grapo in Večerno smer.1.marca sta Praprotnik Čurič in Kikelj presmučala Kaltenegerjevo smer (VI, 800 m) v Razorju. Ker originalni izhod ni bil narejen, sta izstopila po Kugyjevi smeri. Razmere so bile odlične, smer pa sta presmučala skoraj v celoti; le v dostopni grapi sta morala abzajlati. Tri dni pozneje, 3. marca, sta Svetina in Drejc Kokelj presmučala Beli ideal (VI) v Velikem vrhu, kjer sta zaradi raznolikih razmer ob koncu opravila dva spusta. 7. marca sta Praprotnik Čurič in Kikelj v Kočni presmučala smer Za Nejca Zaplotnika (VI) v zelo dobrih razmerah. Dan pozneje, 8. marca, sta Svetina in Kikelj raziskovala Kukovo Špico, z vrha smučala na Kukove prode in opravila tridesetmetrski abzajl. Tura je ponudila kombinacijo raziskovalnega duha in zahtevnega smučanja v odmaknjenem martuljškem svetu.

Ni mi potrebno govoriti, da takšna lepa serija kar kliče po kronanju s kakim velikopoteznim spustom v Zahodnih Alpah. Verjamem, da imajo fantje to v načrtu.

Tanisova_sve__a

Nov slap
22.februarja sta Tanis Kodrun in Žiga Rojs v dolini Tamar, med Lesenjakom in Suhim vrhom, preplezala prvenstveni slap, ki ga je Kodrun poimenoval Tanisova sveča. Slap je visok približno sto metrov, osrednja sveča pa okoli osem metrov. Težavnost je ocenjena na WI4 in predstavlja lep dodatek v tem delu Tamarja, kjer se razmere hitro spreminjajo in so prvenstvene linije ob frekvenci lednih pezalcev redka priložnost.

Srečno!
Tomaž Jakofčič

Komentarji

Novica še nima komentarjev...