torek, 7. april 2015
Srečanje Združenja planinskih organizacij alpskega loka - problematika vzgoje mladih alpinistov
Organizatorka tokratnega srečanja, Južnotirolska planinska zveza, je 27. in 28. marca 2015 gostila predstavnike šestih članic Združenja planinskih organizacij alpskega loka. Rdeča nit tokratnega delovnega srečanja je bila tematika organiziranega vzpodbujanja mladih alpinistov.
Srečanje, ki je, kot že
uvodoma omenjeno, potekalo 27. in 28. marca 2015, je gostilo italijansko mesto
Bolzano. Povabljene so bile organizacije, ki imajo že razvit sistem
organiziranega vzpodbujanja mladih alpinistov, Planinska zveza Slovenije se je
tako predstavila s programom SMAR
- Slovenska mladinska alpinistična reprezentanca. Poleg slovenskih
predstavnikov so na srečanju sodelovali še Južni tirolci (AVS), Švicarji
(CAS) ter Avstrijci (ÖEAV in Natur Freunde) in Nemci (DAV). Od povabljenih so manjkali le
francozi in italijani.
Petkovo popoldne smo
preživeli v sproščenem vzdušju in pogovorih o pomenu vzgoje in vzpodbujanja
mladih alpinistov.
Že takoj je bilo opaziti
velike razlike v načinu in pristopu do usposabljanja mladih v alpinizmu med
prisotnimi organizacijami. Izpostavili smo predvsem problem rednih usposabljanj,
ki je nastal v večini alpskih držav, ko so redna usposabljanja v društvih, na
odsekih ali v sekcijah (odvisno pač od organizacijske strukture posamezne
organizacije) postopno opuščali, oz. so le-ta postala
kratka in nedosledna, samo izvajanje pa so marsikje prevzeli gorski vodniki.
Vrhunski alpinisti se morajo posledično sami boriti za »prostor pod soncem« in
pridobivati sponzorje (to uspe žal le najboljšim), mladi pa so ostali brez mentorstva
izkušenejših kolegov, posledično se jih velika večina osredotoči le na športno
plezanje.
Novi začetki so zato v članicah Združenja planinskih organizacij Alpskega loka zelo dragi (za primer lahko navedemo projekt nemške organizacije, ki za triletni program šestih alpinistov in šestih alpinistk namenja kar 100.000 €, nekaj pristavijo še sponzorji z materialom in opremo, ipd.) ali pa praktično popolnoma slonijo na prostovoljni bazi nekaterih gorskih vodnikov in na polnem finančnem prispevku mladih alpinistov samih.
V soboto smo si ogledali predstavitve posameznih zvez, programe in težave, s katerimi se srečujejo. Predstavili smo se tudi Slovenci s Slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR). Vsekakor smo izstopali po organiziranosti alpinizma, usposabljanjih v okviru alpinističnih odsekov planinskih društev in v okviru KA PZS. Zbrane je zanimal predvsem sistem kategorizacije, saj je dokaj edinstven in kot tak večini nepoznan (naš sistem je primerljiv le z južnokorejskim in ruskim, nekaj podobnega pa naj bi imeli tudi v Iranu).
Da je naš sistem trenutno eden izmed bolje organiziranih, pove tudi dejstvo, da so člani slovenske mladinske alpinistične reprezentance med mladimi alpinisti alpskih držav zelo poznani in s kopico izvrstnih vzponov (med njimi so tudi prejemniki večih zlatih cepinov - naveza Marčič-Stražar in Česen-Lindič-Prezelj) tudi njihov vzor.
Ob koncu srečanja je bil podan predlog, da bi podobna srečanja organizirali vsako leto in sicer vedno v drugi državi, s tem da bi delovni del srečanja povezali tudi z družabnim. Torej s plezanjem ter tkanju vezi med mladimi alpinisti - manj govorjenja in prezentacij, več prakse, torej.
Jasna Pečjak
Novi začetki so zato v članicah Združenja planinskih organizacij Alpskega loka zelo dragi (za primer lahko navedemo projekt nemške organizacije, ki za triletni program šestih alpinistov in šestih alpinistk namenja kar 100.000 €, nekaj pristavijo še sponzorji z materialom in opremo, ipd.) ali pa praktično popolnoma slonijo na prostovoljni bazi nekaterih gorskih vodnikov in na polnem finančnem prispevku mladih alpinistov samih.
Članice Združenja planinskih organizacij alpskega loka so predstavile svoje načine dela ter težave, s katerimi se srečujejo pri izvedbi, vir Jasna Pečjak
V soboto smo si ogledali predstavitve posameznih zvez, programe in težave, s katerimi se srečujejo. Predstavili smo se tudi Slovenci s Slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR). Vsekakor smo izstopali po organiziranosti alpinizma, usposabljanjih v okviru alpinističnih odsekov planinskih društev in v okviru KA PZS. Zbrane je zanimal predvsem sistem kategorizacije, saj je dokaj edinstven in kot tak večini nepoznan (naš sistem je primerljiv le z južnokorejskim in ruskim, nekaj podobnega pa naj bi imeli tudi v Iranu).
Da je naš sistem trenutno eden izmed bolje organiziranih, pove tudi dejstvo, da so člani slovenske mladinske alpinistične reprezentance med mladimi alpinisti alpskih držav zelo poznani in s kopico izvrstnih vzponov (med njimi so tudi prejemniki večih zlatih cepinov - naveza Marčič-Stražar in Česen-Lindič-Prezelj) tudi njihov vzor.
Ob koncu srečanja je bil podan predlog, da bi podobna srečanja organizirali vsako leto in sicer vedno v drugi državi, s tem da bi delovni del srečanja povezali tudi z družabnim. Torej s plezanjem ter tkanju vezi med mladimi alpinisti - manj govorjenja in prezentacij, več prakse, torej.
Jasna Pečjak